Rupel: Erjavec me je vrgel iz službe
Zunanji minister Karl Erjavec “me je, preprosto povedano in v skladu s tradicijo, ki smo jo poznali v Jugoslaviji in zaradi katere je Slovenija iz Jugoslavije odšla leta 1991, vrgel iz službe. To je bil še en izbris, še ena lustracija,” je za tednik Demokracija ocenil generalni konzul v Trstu Dimitrij Rupel v povezavi s svojim odhodom s tega položaja.
Zunanji minister Karl Erjavec “me je, preprosto povedano in v skladu s tradicijo, ki smo jo poznali v Jugoslaviji in zaradi katere je Slovenija iz Jugoslavije odšla leta 1991, vrgel iz službe. To je bil še en izbris, še ena lustracija,” je za tednik Foto: Tomaž Primožič/Fpa
LJUBLJANA
>
Dimitrij Rupel dopušča možnost, da je bil Karl Erjavec pri tem le “poslušen izvrševalec - nečak iz ospredja”.
Glede sojenja v zadevi Patria in prvostopenjske obsodbe Janše je Rupel opozoril, da bi lahko Sistemska tehnika, če bo ta odločitev potrjena, od države zahtevala bajno odškodnino. V ozadju procesa proti Janši je po njegovem tudi “prizadevanje, da bi oslabili slovensko obrambo in dosegli izstop ali izključitev iz Nata”. Če bi Janša na koncu moral pravico iskati na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, bi bila to po mnenju Rupla “velika sramota za slovensko pravosodje in velika nevarnost za aktualno politično garnituro, ker bi Strasbourg gotovo razsodil v Janševo korist.”
“Nesporno gre za kazenski ukrep”
“Nesporno gre za kazenski ukrep, ki pa ni osamljen. Bom parafraziral, kar je pred kratkim rekel
Janez Janša
: danes mečejo iz hiše tiste, ki so jo zgradili, vanjo pa se selijo tisti, ki so nekoč najbolj ovirali njeno graditev,” je prepričan nekdanji zunanji minister.
Erjavec je Rupla 11. junija v elektronskem sporočilu seznanil s predčasno razrešitvijo s položaja generalnega konzula z 31. julijem letos. Pri tem se je skliceval na zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), ki določa obvezno upokojitev, če sta izpolnjena pogoja starosti in delovnih let.
Delo bo zaradi Ruplovega odhoda moteno?
Rupel opozarja, da Zujf omogoča podaljšanje delovnega razmerja, če je to potrebno za nemoten delovni proces, in meni, da bo ta proces na generalnem konzulatu v Trstu v primeru njegovega tako zgodnjega odhoda zagotovo moten.
Erjavec mu, je povedal v intervjuju, ni odgovoril na nobeno pismo in na noben argument v zvezi z razrešitvijo. Zato pa ga je prijetno presenetilo stališče predsednika republike Boruta Pahorja, ki je ocenil, da bi z njegovo razrešitvijo “nastala kadrovska vrzel” in bi bil “moten postopek dela. To pa bi bilo ravno v nasprotju z namero ministrstva, ki je s teboj podpisalo dogovor prav zato, da bi delo v Trstu potekalo nemoteno,” je po Ruplovih besedah menil Pahor.
“Verjetno je Erjavcu osebno všeč resor za zunanje zadeve, vendar zanj ni najbolj primeren, kar je tudi razumljivo. Poznate še kakšno državo, v kateri bi za zunanjega ministra postavili predsednika upokojenske stranke? Morda se zato toliko ukvarja z upokojevanjem,” je Rupel še menil glede svojega naslednika na čelu MZZ.
Rupla je “lustriral” tudi Türk
Rupel je v intervjuju spomnil, da bi moral leta 2008 postati veleposlanik v Avstriji, a je tedanji predsednik republike Danilo Türk to preprečil, “kar je bila politična lustracija, kot smo jo poznali v Jugoslaviji”. Leta 2012 bi naj nato postal veleposlanik pri ZN, v Berlinu ali na Dunaju, a je Türk to znova “grobo zavrnil”.
Medtem je bil leta 2009 sprejet zakon o zunanjih zadevah, ki dopušča službovanje v tujini le do 68. leta starosti. “Kolikor vem, sta to omejitev - zaradi mene in še koga, ki sta ga želela izključiti iz slovenske diplomacije - postavila Danilo Türk in (tedanji zunanji minister) Samuel Žbogar.”
STA