Rode: Papežev odstop ni bil povsem nepričakovan

Kardinal Franc Rode je v odzivu na napoved papeža Benedikta XVI., da odstopi s položaja poglavarja Rimskokatoliške cerkve, dejal, da je bila novica “popolno presenečenje”, čeprav ni bila “povsem nepričakovana”.

Kardinal Franc Rode je v odzivu na napoved papeža Benedikta XVI., da odstopi s položaja poglavarja Rimskokatoliške cerkve, dejal, da je bila novica “popolno presenečenje”, čeprav ni bila “povsem nepričakovana”
Kardinal Franc Rode je v odzivu na napoved papeža Benedikta XVI., da odstopi s položaja poglavarja Rimskokatoliške cerkve, dejal, da je bila novica “popolno presenečenje”, čeprav ni bila “povsem nepričakovana” 

LJUBLJANA> Kot je v sporočilu za javnost zapisal Franc Rode, je papež Benedikt XVI. novico objavil na današnjem konzistoriju, na katerem se je zbralo približno 60 kardinalov, med njimi tudi državni tajnik Tarcisio Bertone in dekan kardinalskega zbora Angelo Sodano - “razen teh dveh nihče ni pričakoval, da bo papež Benedikt XVI. napovedal svoj odstop”. “Bilo je torej popolno presenečenje,” je poudaril.

“Ko je papež odšel iz dvorane, smo kardinali v spontano oblikovanih manjših skupinah ganjeni komentirali papeževo odločitev. Prevladovala je žalost, občutek, da odhaja oče in voditelj, nekateri so bili objokani,” je zapisal Rode.

Rode: Odločitev ni povsem nepričakovana

Kot pojasnjuje, sta bila o odločitvi vnaprej obveščena le kardinala Sodano in Bertone. Sodano je po navedbah Rodeta za papeževo odločitev izvedel minuli petek, Benedikt XVI. pa je besedilo odpovedi v latinščini napisal v nedeljo.

Kot poudarja Rode, je odpoved papeža svoji službi v 2000-letni zgodovini Cerkve nekaj zelo redkega in ji nismo bili priče že stoletja. Najbolj znana je odpoved papeža Celestina V. leta 1294 v mestu L'Acquila, le nekaj mesecev po izvolitvi, drugi primer pa je odpoved Gregorja XII. leta 1415 ob koncu zahodnega razkola, navaja Rode.

Po Rodetovih besedah odločitev Benedikta XVI. sicer ni povsem nepričakovana. V knjigi Luč sveta je namreč povedal, da se mu zdi pravilno, da se papež v trenutku, ko se zave, da ne zmore več opravljati svoje službe, odpove svoji službi.

“Benedikt XVI., človek vesti, resnični služabnik Cerkve, človek čistega srca, je ta korak storil v popolni svobodi in v zvestobi samemu sebi. Ta odpoved je imperativ njegove vesti. Zato, kljub prigovarjanju nekaterih, ni spremenil svoje osebne odločitve,” je poudaril Rode.

Rode: Gre za znamenje velike ponižnosti

Kot še piše Rode, je bil papež danes ob prihodu na konzistorij “res šibak, telesno slaboten”. A “če so njegove telesne moči načete, tega nikakor ne moremo reči o njegovih intelektualnih sposobnostih. Njegov duh je čil in zdrav, jasen in prodoren kot vedno. V tem smislu bi lahko brez težav še naprej opravljal svojo službo vrhovnega pastirja Cerkve,” je zatrdil Rode.

Kot je še zapisal, so kardinali njegovo dejanje sprejeli z velikim spoštovanjem, saj je predvsem znamenje njegove velike ponižnosti in nenavezanosti na pomembno funkcijo, ki jo je opravljal zvesto in predano.

Kardinal Rode je sicer na spletni strani tiskovnega urada Svetega sedeža naveden med kardinali elektorji. Poleg njega je še 118 kardinalov, ki so upravičeni, da volijo novega papeža. To pravico in dolžnost imajo le tisti, ki so mlajši od 80 let.

STA


Najbolj brano