Ribičem denar z neba

Dokler morska meja med Slovenijo in Hrvaško ne bo določena in dokler ne bo stopil v veljavo Sops (sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju), slovenski ribiči ne morejo loviti do Vrsarja. Pa čeprav to zgodovinsko pravico, ki izhaja iz skupnega jugoslovanskega ribolovnega območja, po novem priznava tudi EU.

ISTRA> Zaradi neizvajanje ribolova na tem območju in posledično zaradi izpada dohodka so ribiči upravičeni do odškodnine. Iz Evropskega ribiškega sklada bodo v prihodnjih treh letih dobili 1,2 milijona evrov.

Od približno 150 slovenskih morskih ribičev se jih bo za nadomestilo lahko potegovalo kakih 60. Toliko jih namreč dejansko živi od ribištva. Koliko denarja bodo dobili in na kakšen način, še ni določeno. Kmetijsko ministrstvo mora najprej oblikovati kriterije, po katerih bo ribičem razdelilo finančno pomoč. “Razpis bomo pripravili skupaj z ribiči, saj nam je v interesu, da ta denar pravično razdelimo in tako ohranimo in razvijamo slovensko ribiško floto,” zatrjuje minister Dejan Židan.

Koliko, še ne vedo

Na razpis se bodo lahko prijavili tisti, ki lahko dokažejo vsaj določeno število ribiških dni na leto. Za osnovo refundacije se bo štel bruto mesečni prihodek (nekaj manj kot 1200 evrov) oziroma povprečje v branži, del odškodnine pa bo namenjen pokrivanju fiksnih stroškov zaradi neobratovanja.

Kot pojasnjuje Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, naj bi ribiči v treh letih - v skladu z uredbo o evropskem ribiškem skladu, ki velja za obdobje od 2007 do 2013 - dobili za osem mesecev nadomestila. “Predvidoma bomo letos refundirali dva meseca izpada prihodka, naslednji dve leti pa po tri mesece. A vse je še stvar dogovora. Zgornja meja, za katero lahko Slovenija zaprosi, je 1,2 milijona evrov. Te premije bodo financirane iz Evropskega ribiškega sklada v višini 75 odstotkov, ostalo pa bo šlo iz državnega proračuna.”

Slovenski ribiči bodo podobno pomoč prejemali tudi v letih 2014 in 2015, ko naj bi se predvidoma dokončno rešilo mejno vprašanje. “Tudi če pride do kakšnega leta zamika, lahko ponovno aktiviramo ta ukrep refundacije, a takrat za novo petletno obdobje,” je še pojasnila Tanja Strniša.

Pravična delitev

“Tega denarja resnično nismo pričakovali. Zasluge za to gredo predvsem kmetijskemu ministru Dejanu Židanu, ki se mu je očitno zdelo prav, da dobimo vsaj denarno nadomestilo, če smo že prikrajšani za ulov,” pravi izolski kočar Sandi Radolovič. In pojasnjuje: “Dokler Hrvaška ne vstopi v EU, oziroma dokler ne bo določena morska meja med državama, se ne bo mogel izvajati Sops; ta nam omogoča ribarjenje vse do Vrsarja. Zato smo prikrajšani za dobršen del akvatorija, kjer bi lahko služili denar. Od marca do julija je v Tržaškem zalivu bolj slab ulov. In ker ni rib, naše koče mirujejo, namesto da bi iskale srečo vse do Vrsarja.” Tudi Zlatka Novogradca, ribiča mrežarja iz Pirana, je novica o nadomestilu prijetno presenetila. “Ta denar je padel, po domače povedano, prav z neba,” pravi. “A pomembno je, da se bo pravično razdelil. Treba je narediti kriterije, kdo bo upravičen do nadomestila. Prejeti bi ga morali tisti, ki od ribištva dejansko živijo, torej aktivni ribiči, ne pa tudi takšni, ki gredo v sezoni zgolj nekajkrat na morje, a so njihovi ribiški dnevniki kljub temu polni,” opozarja Novogradec.

Za spremembo zakona

Tudi Snežana Levstik, svetovalka Kmetijsko gozdarske zbornice Nova Gorica, specialistka za ribištvo, opozarja, da je še kako pomembno, da bodo ta denar res dobili ribiči, ki živijo od ribištva. “Že pred dvema letoma je skupina ribičev tedanjemu kmetijskemu ministru Pogačniku predala pobudo za spremembo zakona o ribištvu. Zahtevali so, da se primarno omogoči dostop do rib tistim, ki od tega res živijo. V našem morju je očitno premalo rib, da bi bil dostop do teh virov prost kar za vsakogar. Tudi o tem bo treba govoriti z ministrom Židanom ... Če namreč želimo priti v doglednem času do neke vitalne flote, ki bo spodobna sama, brez velikih intervencij, živeti od svojega dela, je rešitev tega vprašanja ključna,” ocenjuje Levstikova.

PETRA VIDRIH

---