Revni se poslej lahko manj bojijo smrti

Socialna zakonodaja, zaradi katere so lani uslužbence Centrov za socialno delo varovali celo varnostniki, bo dobila bolj življenjski obraz. Spremembe bodo šle na roko zlasti enostarševskim in velikim družinam, ljudem, ki potrebujejo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, pa ne bo treba več trepetati, da se bo država takoj vpisala med dediče njihovega nepremičnega premoženja.

LJUBLJANA > Vlada je v petek sprejela in v DZ poslala spremembe, ki obetajo, da bo socialna zakonodaja sledila realnim podatkom o premoženjskem stanju prosilcev. Zdaj je namreč tako, da Centri za socialno delo (CSD) o upravičenosti do socialnih transferjev, kot so otroški dodatki, subvencije za plačilo vrtca in podobno, odločajo na osnovi podatkov o premoženju iz enega ali celo dveh let nazaj.

Bolje za družine

Družinam bo šla na roko tudi nova določba, da se bo iz razpoložljivega dohodka družine odštelo 20 odstotkov vrednosti otroškega dodatka, v enostarševskih družinah pa se bo dodatek k izplačilu otroškega dodatka dvignil s sedanjih deset na 30 odstotkov.

Ker bo po novem letu država spet začela izplačevati državne štipendije za mladoletne dijake, se bo takrat njim znižal otroški dodatek. “Za državne štipendije se bo, če bo prejemnikov približno 20.000, dodatno namenilo minimalno 18 milijonov več sredstev, medtem ko bomo, če znižamo otroški dodatek, ki je bil zdaj višji za dijake, privarčevali oziroma prerazporedili za druge namene devet milijonov evrov,” pojasnjuje ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.

Na ministrstvu so delno ugodili tudi pritožbam tistih, ki odplačujejo stanovanjski ali kakšen drug kredit. Denar, ki ga za plačilo kredita odobri banka in ki gre praviloma takoj na račun tistega, ki, denimo, prodaja stanovanje, se ne bo vštel v razpoložljiv dohodek družine. Niso pa na ministrstvu prisluhnili zahtevam, da bi morali dohodek družin zmanjšati tudi za mesečne obroke vračanja kredita.

Korak k ljudem

Obsežen sklop sprememb se nanaša na prejemnike denarnih socialnih pomoči in varstvenega dodatka. Oboje je od uvedbe nove socialne zakonodaje v začetku leta 2012 skrbelo predvsem to, da bo država po njihovi smrti terjala izplačano pomoč, če le imajo kaj nepremičnega premoženja. Zlasti prejemniki varstvenega dodatka so se zaradi tega množično odpovedovali temu socialnemu transferju.

Kdor bo denarno socialno pomoč prejemal do 12 mesecev, mu prejetega denarja ne bo treba vračati, obeta nova zakonodaja. Od nadaljnjega obdobja prejemanja te pomoči bo država odštela 12 najvišjih prejetih denarnih zneskov in šele od tistega, kar bi na koncu ostalo, zahtevala nazaj dve tretjini izplačenega denarja, je pojasnila ministrica. Tudi prejemniki varstvenega dodatka bi morali državi vrniti dve tretjini celotnega prejetega dodatka in ne več vsega. “Gremo korak proti ljudem, proti strahovom ljudi, hkrati pa poskušamo obdržati sistem, ki je bil postavljen in ki zagotavlja, da bodo tudi prihodnji rodovi imeli možnost socialne države,” pravi Anja Kopač Mrak.

Kdor dela, greši

Ob teh in še nekaterih novostih, ki bodo ublažile negativne posledice nove, že skoraj dve leti trajajoče socialne zakonodaje, bo DZ odločal v kratkem, kajti večina načrtovanih sprememb mora začeti veljati že z novim letom. Nekatere bodo stopile v veljavo šele septembra prihodnje leto, saj so vezane na informacijski sitem in ministrica noče, da bi bili z novim letom zaradi nepripravljenosti na novosti spet priče informacijskemu kolapsu.

A za vse videno in doživeto od 1. 1. 2012 do zdaj je vendarle soodgovorna prav sedanja ministrica. V času Pahorjeve vlade je bila desna roka Ivana Svetlika, ki je pripravil problematično socialno zakonodajo. “Socialna zakonodaja je bila velika reforma in že takrat je bilo napovedano, da bomo pristopili k evalvaciji in na podlagi te odpravili, če bo kaj narobe. Točno to delamo. Če kdo misli, da lahko delamo stvari brez napak, se moti,” zdaj pravi ministrica.

JANA KREBELJ

---