Rešitev so zajezitve

“Smo se že odzvali,” na vprašanje, ali se nameravajo občine v Vipavski dolini kako spoprijeti s posledicami suše v kmetijstvu, odgovarja vipavski župan Ivan Princes. In občine morajo reagirati, pravi resorno ministrstvo, če naj bodo kmetje deležni povračila škode. Ko bo to mimo, dodaja Princes, pa čaka težja naloga - ureditev zajezitev v strugi Vipave.

Ivan Princes: “Dvigniti bo treba raven podtalnice v Vipavski dolini in gladino Vipave, da bodo kmetje imeli kje zajemali vodo za zalivanje.”
Ivan Princes: “Dvigniti bo treba raven podtalnice v Vipavski dolini in gladino Vipave, da bodo kmetje imeli kje zajemali vodo za zalivanje.” 

PRIMORSKA> Popisovati škodo ali ne? Ono, ki jo je kmetijstvu v Vipavski dolini, v Brdih, in drugod po Primorskem prizadejala suša. Kajti doslej, trdijo v nekaterih občinah, to početje ni kaj dosti prineslo. “Škoda na prizadetem območju mora preseči 2,7 milijona evrov,” pojasnjuje vipavski župan Ivan Princes. In ravno to je občine že odvračalo od priprave popisov. Kajti ...

Bo naneslo dovolj?

“Suša je naravna nesreča,” pojasnjujejo v ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO). A država lahko povrne škodo ljudem na prizadetem območju le, če ocena škode preseže določeno mejo - delež načrtovanih prihodkov proračuna države. Prvi se morajo angažirati župani, pojasnjujejo v ministrstvu, ker so pristojni sprožiti ocenjevanje škode. V naslednjem koraku nalogo prevzame uprava za zaščito in reševanje in če izda sklep, da se ocenjevanje začne, se prijavijo občine, ki se bodo tega lotile.

V MKO sicer pojasnjujejo, da spremljajo ogroženost kmetijskih pridelkov zaradi suše. Hkrati poudarjajo, da je za “boj” s tem pojavom ključna preventiva, od ustrezne obdelave tal preko gnojenja do izbora kultur za gojenje. Po suši leta 2007 so izdelali tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo, kako ravnati, kmetom svetuje kmetijski svetovalci, dodajajo v MKO.

Pa se bodo tudi tokrat? Vsaj one na Vipavskem in ožjem Goriškem, v katerih ob podobnih nesrečah od popisov večkrat niso imeli nič? “Smo se že odzvali,” odgovarja Princes. Kmetijske svetovalce so zadolžili, da oceno škode preračunajo v evre. Pobudo je prevzela občina Vipava v soglasju z drugimi občinami, kar ajdovski župan Marjan Poljšak potrjuje. Princes pričakuje, da bo kmalu nared ocena škode za Vipavsko dolino in Brda: “Zato, da bi presegli zahtevanih 2,7 milijona evrov. Če ne bomo, bomo 'šli' še na občini Sežana in Komen.”

Hkrati Princes poudarja, da bo treba narediti kaj tudi na dolgi rok. “Dvigniti bo treba raven podtalnice v Vipavski dolini in gladino Vipave, da bodo kmetje imeli kje zajemali vodo za zalivanje. To pomeni, da bi reko zajezili s pregradami na več mestih. Le to je realno izvedljivo,” meni Princes.

Kraševci rešujejo trte

Na Krasu se popisa škode zaradi suše še niso lotili, ker ves napor usmerjajo predvsem v reševanje tistega, kar se še rešiti da. To so predvsem vinogradi, kjer zdaj “svetujemo vinogradnikom, naj redčijo grozde, predvsem na mladih trtah; zalivanje pa priporočamo v glavnem le tam, kjer je urejeno kapljično namakanje, kajti z veliko količino vode lahko ustvarimo soparico in stvari še poslabšamo,” pravi svetovalka za vinogradništvo Majda Brdnik. V ostalih panogah so kmetje skoraj nemočni: “Travinje je že šlo v nič, sadjarji pa so, kot pravi kolega Aleks Dariž, tudi že vrgli puško v koruzo,” povzema kmetijska svetovalka stanje na Krasu in v Brkinih.

V Sloveniji nobena zavarovalnica ne ponuja zavarovanja proti suši.

O popisu škode z občin še niso dobili obvestil. Sicer je po njenem mnenju za popis tudi še prezgodaj, saj napovedi za obilnejši dež žal še ni. “Za 20. avgusta napovedujejo od dva do tri milimetre padavin, a da pride voda do korenin, rabimo vsaj 20 do 30 litrov dežja na kvadratni meter,” pravi.

Kmetom bi morali odpisati davek

Sicer pa je glede popisa škode skeptična tudi zato, ker so v zadnjih letih že nekajkrat škodo popisali, a povračila kmetje niso dočakali. Tudi zdaj se boji, da so skladi za pomoč ob naravnih nesrečah bolj ali manj prazni. Nekaj olajšav si zaradi suše morda lahko obetajo kmetje, ki plačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje. Najbolj smiselno pa bi bilo pri državi doseči, da bi kmetom, ki zaradi suše niso ustvarili dohodka, davčna uprava za toliko zmanjšala davek na katastrski dohodek.

AMBROŽ SARDOČ,

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano