Reševanje bank še v zraku

Finančni ministri EU na maratonskih, okoli 19-urnih pogajanjih v Luksemburgu niso uspeli doseči dokončnega dogovora o novih pravilih za sanacijo in likvidacijo bank brez obremenitve davkoplačevalcev. Razpravo bodo nadaljevali v sredo.

LUXEMBURG > Prehodili smo že 90 odstotkov poti, dogovor je blizu, razčistiti je treba le še "zelo malo točk", je ob odhodu povedal francoski finančni minister Pierre Moscovici.

Tudi njegov nemški kolega Wolfgang Schäuble je ocenil, da je dogovor blizu, a ne dokončen, in pojasnil, da po 19 urah pogajanj ni želel "hiteti za vsako ceno".

Izpiliti je treba še nekaj pravnih podrobnosti, pravijo nekateri viri pri EU.

A predsedujoči zasedanju, irski finančni minister Michael Noonan pravi, da so odprta še nekatera jedrna vprašanja in da ni nobenega jamstva, da bo dogovor v sredo dosežen. Napredek je sicer po njegovih besedah občuten, razlike so manjše.

Irski minister je sicer izpostavil razlike med članicami z evrom, ki imajo reševalni sklad ESM, in članicami brez evra, ki ga nimajo in zato potrebujejo več prožnosti. Nekaj podrobnosti glede te prožnosti je še treba doreči, je dodal.

Njegova danska kolegica Margrethe Vestager pa ne želi razlikovati med članicami z evrom in brez njega ter verjame v dogovor. "Razpravljali smo o oblikovanju ozke in omejene poti, ki bi dopolnila glavno cesto mehanizma bail in," je orisala pogajanja.

Članice unije se načeloma strinjajo, da so potrebna jasna pravila za bodoče reševanje onemoglih bank - jasen vrstni red prevzemanja bremena pri reševanju bank: najprej delničarji, nato upniki in nazadnje varčevalci z več kot 100.000 evri na računu.

Odprto pa ostaja vprašanje prožnosti pri uveljavljanju teh pravil. Francija, Velika Britanija, Italija in Švedska želijo možnost, da se lahko od primera do primera odločijo za določeno prožnost za zaščito posameznih varčevalcev ter malih in srednjih podjetij.

Drugi tabor, v katerem so Nemčija, Finska in Nizozemska, pa želi čim strožja pravila v izogib negotovosti, ki je ne marajo ne varčevalci ne vlagatelji. Poleg tega želi trdna zagotovila, da se za reševanje bank ne bo porabljal denar davkoplačevalcev.

Glavni cilj novih pravil je, da se prepreči ponovitev scenarija po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008, ko so morale države bankam pomagati z milijardami davkoplačevalskih evrov.

Komisija je predlagala "škatlo z orodji" za tri faze ukrepanja - preprečevanje kriz, zgodnje ukrepanje ob prvih znakih krize ter reševanje kriz s sanacijo ali likvidacijo problematičnih bank.

Za reševanje kriz bank je predlagala štiri glavna orodja - prodajo dela ali cele propadajoče banke, ustanovitev premostitvene banke, ločitev sredstev ali vzpostavitev slabe banke in mehanizem "bail in", s katerim bi delničarje in upnike prisilili v izgube.

"Bail in" omogoča dokapitalizacijo banke, tako da delničarji izgubijo celoten lastniški delež ali utrpijo kapitalske izgube, upnikom pa se zmanjšajo terjatve ali se te pretvorijo v delnice. Eno od orodij pa bodo tudi vloge nad 100.000 evrov.

Ključna rdeča črta je, da so zavarovani depoziti, torej vloge pod 100.000 evrov, nedotakljive, nad tem se pa dopušča nekaj prožnosti, je v petek sredi pogajanj pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko.

Za učinkovito reševanje bank je bistveno zagotoviti določen kapital, zato je komisija predlagala vzpostavitev sklada za reševanje, v katerem bodo zbrani prispevki od bank, sorazmerno z njihovimi obveznostmi in profili tveganja.

Ta sklad naj bi bil nekakšna "oporoka", s katero bi finančni sektor vnaprej plačal "pogrebne stroške" v primeru propada banke.

Obseg tega sklada je še eno ključno odprto vprašanje v pogajanjih. Na mizi naj bi bil predlog, naj obseg sklada znaša 0,8 odstotka kritih vlog, Slovenija pa bi lahko podprla tudi večji obseg, je pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko.

"Če dopustimo večjo prožnost pri načinu obravnave obstoječih upnikov, potem potrebujemo večji sklad za reševanje bank," je še dodal.

Problematična je tudi časovnica. Komisija je predlagala, naj mehanizem "bail in" začne delovati leta 2018, Evropska centralna banka pa se zavzema za to, da bi bil operativen že leta 2015. Velika večina članic podpira letnico 2018, nekatere pa 2015.

Nova pravila za sanacijo in likvidacijo bank sodijo v sklop drugega stebra bančne unije. Prvi je enotni bančni nadzor, drugi pa enotni okvir shem za zavarovanje denarnih vlog.

STA

---