Rektorji Turka sprašujejo, kako bo porabil 16 milijonov evrov

Rektorji univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem Stane Pejovnik, Danijel Rebolj in Dragan Marušič so danes na ministra Žigo Turka naslovili javno vprašanje glede namena porabe dodatnih 16 milijonov evrov za visoko šolstvo.

LJUBLJANA> Potem ko je državni zbor za proračun 2013 sprejel dopolnilo, ki namenja visokemu šolstvu dodatnih 16 milijonov evrov, rektorji slovenskih javnih univerz ministra za znanost, izobraževanje, kulturo in šport Žigo Turka javno sprašujejo, ali bo upošteval sklep državnega zbora in namenil celotnih dodatnih 16 milijonov evrov za izvedbo študijskih programov visokega šolstva.

Turk naj bi večkrat nakazal, da namerava ta denar porabljati po lastni presoji in ne za visoko šolstvo?

Iz kabineta rektorja Univerze v Ljubljani so danes sporočili, da je namreč Turk po sprejetju tega amandmaja večkrat v javnosti nakazal, da namerava “ta dodatni denar porabljati po lastni presoji in ne za visoko šolstvo”.

Javne odgovore in pojasnila pa rektorji univerz od ministra Turka pričakujejo tudi glede dopisa, ki so ga v petek, 21. decembra, popoldne prejeli z ministrstva in v katerem to predpisuje univerzam, kako naj popravijo razpis za vpis v programe visokega šolstva za študijsko leto 2013/2014.

20 odstotkov manj mest na humanističnih študijskih programih

Rektorji so sporočili, da ministrstvo v dopisu univerze poziva, da jim posredujejo nove sklepe o razpisu mest za prihodnje šolsko leto, ki bodo pri rednem študiju upoštevali usmeritve o znižanju števila mest. Ministrstvo navaja, da je treba število mest na študijskih programih s področja humanistike in umetnosti zmanjšati za 20 odstotkov glede na leto 2012/13, pri čemer je poudarek na humanistiki.

Za enak odstotek je treba po navedbah ministrstva zmanjšati tudi število mest na študijskih programih s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, medtem ko je treba na obstoječi ravni iz študijskega leta 2012/13 ohraniti število mest na študijskih programih s področja naravoslovja, matematike in računalništva, s področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva ter s področja zdravstva in sociale.

Rektorje še zanima, ali so tovrstne zahteve poslali tudi zasebnim visokošolskim zavodom

Rektorji ob tem navajajo, da so vsi roki za pripravo razpisa za vpis potekli in da so razpis sprejeli senati univerz, ki ga brez resne analize ne morejo spreminjati. “Tudi in predvsem zaradi tega, ker bi spreminjanje zaradi nedomišljenega zunanjega posega dejansko za univerze pomenilo akt samoodpovedovanja avtonomiji,” so zapisali rektorji.

Ministra ob tem sprašujejo, ali se zaveda, da ta zahteva ni narejena na osnovi celovite analize in da nima zakonske podlage. Zanima pa jih tudi, ali je ministrstvo takšne zahteve poslalo tudi zasebnim, koncesioniranim visokošolskim zavodom.

Ljubljanski fakulteti prejeli pomembne mednarodne akreditacije

Fakulteti za strojništvo je agencija ASIIN, ki sodi med najbolj pomembne inštitucije za zagotavljanje kakovosti študijskih programov s področja tehnike, računalništva, naravoslovja in matematike v Evropi, potrdila študijske programe strojništva I. in II. stopnje, so zapisali na fakulteti. Poleg osnovne akreditacije pa je bila programom stojne fakultete podeljena še prestižna akreditacija, ki izenačuje diplomo ljubljanske fakultete za strojništvo z diplomami drugih evropskih šol. Ljubljanska ekonomska fakulteta pa je po obisku akreditacijske komisije EQUIS dobila potrditev, da ostaja med 88 (od 13.611) poslovnimi šolami v svetu, ki ustrezajo najstrožjim akreditacijskim merilom te najpomembnejše evropske akreditacije in merilom AACSB, ki je najpomembnejša ameriška akreditacija, so sporočili s fakultete.

STA

---