Regulacija poklicev v Sloveniji je nekoliko pretirana

Regulacija poklicev v Sloveniji je nekoliko pretirana ter povzroča stroške in težave pri vključevanju na trg dela, je danes na strokovni konferenci v Kopru poudarila Damjana Košir z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Gostiteljica konference, dekanja koprske Fakultete za management Anita Trnavčevič Foto: Alenka Penjak
Gostiteljica konference, dekanja koprske Fakultete za management Anita Trnavčevič Foto: Alenka Penjak

KOPER> Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu Damjana Košir je tako med ključnimi izzivi EU izpostavila vprašanje, katere delovnopravne institute urejati in kako daleč naj njihova ureditev seže, da bo zagotavljala tako varnost zaposlitve kot ustrezno fleksibilnost na trgu dela.

Po njenem mnenju ni problem v sami regulaciji poklicev. “Problem pa se pojavi, ko ureditev postane tako omejujoča, da ovira vstop posameznikov na trg dela in s tem tudi ovira oziroma omejuje konkurenco trga kot takega,” je dodala.

Navedla je, da je naša država v samem evropskem vrhu glede regulacije poklicev, vnema po reguliranju pa tudi ne upada. Ob tem je Koširjeva izpostavila težave Slovenije pri zaposlovanju mladih in starejših. Glede na delež zaposlenih, starejših od 55 let, je naša država v repu unije. Zaposlovanje mladih pa je kljub ugodnejši statistiki prav tako problem, saj so mladi večinoma “ujeti” v oblike zaposlitve, ki niso trajne.

Gostiteljica konference, dekanja koprske Fakultete za management Anita Trnavčevič, pa je opozorila, da globalizacija prinaša s seboj tudi standardizacijo. Ta ima sicer določene prednosti, kot je na primer večja mobilnost delovne sile, a hkrati odpira vrsto vprašanj. Po njenem se moramo pri vprašanju deregulacije tako vprašati zlasti po definiciji javnega interesa.

Da moramo deregulacijo kljub številnim pozitivnim učinkom, denimo na poslovno okolje, obravnavati “s pošteno mero skrbnosti in pazljivosti”, pa je opozoril direktor Centra RS za poklicno izobraževanje Elido Bandelj. Po njegovem prepričanju je treba tehtati med javnim interesom in konkurenčnostjo ter upoštevati tudi morebitne negativne posledice na primer na ugled določenega poklica in kakovosti v tisti panogi.

Vodja konference Valentina Franca pa je opozorila, da je pri cilju deregulacije zelo težko ubrati enoten pristop, tako zaradi razlik med nacionalnimi sistemi regulacij kot znotraj samih panog. Sklenila je, da deregulacija ne more biti cilj sam na sebi, ampak moramo “imeti pred sabo učinek, ki ga želimo s tem doseči, ne pa zgolj, da bomo ugodili zahtevam, ki prihajajo od zunaj”.

Konferenco na temo deregulacije poklicev in slovenskega ogrodja kvalifikacij so skupaj organizirali Center RS za poklicno izobraževanje, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Fakulteta za management Univerze na Primorskem.

STA


Najbolj brano