Razlike med bogatimi in revnimi v Sloveniji med najmanjšimi

Dohodkovna neenakost se je med 2007 in 2010 v članicah OECD povečala bolj kot v predhodnih 12 letih, v raziskavi opozarja organizacija. Poglabljanje neenakosti sta nevtralizirali davčna in socialna politika, a šibka rast in ukrepi za uravnoteženje javnih financ ogrožajo to funkcijo.

Fotografija je simbolična
Fotografija je simbolična 

PARIZ> Slovenija je imela v 2010 drugo najmanjšo neenakost v OECD.

Dohodkovna neenakost je bila tako med 34 članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v letu 2010 najnižja na Islandiji, v Sloveniji, na Norveškem, Danskem in Češkem, najvišja pa v Čilu, Mehiki, Turčiji, ZDA in Izraelu.

Neenakost se meri z Ginijevim koeficientom. Njegove vrednosti segajo od 0 do 1 točke. Pri 0 točkah gre za popolno dohodkovno enakost, pri 1 točki pa za popolno neenakost.

V Čilu je bila vrednost Ginijevega koeficienta skoraj 0,5 točke, le malo nižja je bila v Mehiki. Na Islandiji, v Sloveniji in na Norveškem pa je bila pod 0,25 točke. Povprečje OECD je bilo pri približno 0,3 točke.

OECD ugotavlja, da se je dohodkovna neenakost v obdobju od 2007 do 2010, torej v prvih letih globalne finančne in gospodarske krize, povečala bolj kot prej v 12 letih, če se ne upoštevajo prerazporeditveni učinki davčne in socialne politike.

Največji padec zaslužka na Islandiji

Kriza je povzročila padec tržnih dohodkov, torej dohodkov od dela in manjše mere od kapitala. Ti so se v članicah OECD v povprečju znižali za dva odstotka, kažejo najnovejši podatki OECD.

Najbolj so tržni dohodki gospodinjstev upadli na Islandiji, ki jo je finančna kriza močno pretresla in spravila na rob bankrota. Strmoglavili so kar za 12 odstotkov. Po padcu so sledile Nova Zelandija, Grčija, Estonija, Mehika, Španija in Irska, padec pa je znašal od šest do osem odstotkov.

V Sloveniji je bil padec okoli enoodstoten in je bil ob velikem padcu gospodarske dejavnosti, znižanju plač v gospodarstvu in rasti brezposelnosti predvsem rezultat padca dohodkov od dela. Sloveniji so po padcu tržnih dohodkov družbo delale Belgija, Finska in Češka.

Dohodki so se medtem kljub krizi zvišali na Poljskem, v Čilu, na Slovaškem, v Nemčiji, Avstriji, Kanadi, na Švedskem, v Izraelu in Južni Koreji.

Ob neupoštevanju učinkov davčne politike in socialnih transferjev se je dohodkovna neenakost v članicah OECD, merjena z Ginijevim koeficientom, povečala za 1,4 odstotne točke. Za več kot eno odstotno točko se je povečala v 18 članicah organizacije.

Največje povečanje neenakosti na Irskem

Najbolj se je neenakost na podlagi zgolj tržnih dohodkov povečala na Irskem, v Španiji, Estoniji, na Japonskem, v Grčiji, Sloveniji (za dve odstotni točki) in Franciji. Padla pa je na Poljskem, Nizozemskem, Češkem in za malenkost v Nemčiji.

Rast dohodkovne neenakosti na podlagi tržnih dohodkov so v OECD v celoti nevtralizirali davčna politika in socialni transferji.

Ob upoštevanju teh je povprečna dohodkovna neenakost po razpoložljivem dohodku v OECD v tem obdobju ostala nespremenjena.

Najbolj je zrasla v Španiji in na Slovaškem, najbolj pa je kljub velikemu padcu tržnih dogodkov gospodinjstev padla na Islandiji. Nekoliko se je zvišala tudi v Sloveniji, in sicer za približno 0,5 odstotne točke.

Revna povprečno desetina prebivalcev

V OECD opozarjajo, da bi nadaljevanje šibke rasti v navezi z ukrepi za konsolidacijo javnih financ lahko predstavljalo resen izziv za uspešnost davčne in socialne politike pri blaženju posledic rasti neenakosti zaradi dogajanja v gospodarstvu.

Tudi po učinkih davkov in socialnih transferjev je 10 odstotkov najbogatejših leta 2010 v OECD povprečno zaslužilo 9,5-krat več kot 10 odstotkov najrevnejših. Leta 2007 so najbogatejši zaslužili devetkrat več kot najrevnejši.

OCED v najnovejši raziskavi ponuja tudi podatke o revščini. To organizacija meri po tem, koliko ljudi zasluži manj kot polovico dohodkovne mediane v neki državi. Mediana je tista višina dohodka, od katere je točno polovica dohodkov v državi višja, polovica pa nižja.

Po tej relativni razsežnosti revščine je bilo v OECD v letu 2010 povprečno revnih 11 odstotkov prebivalcev. Slovenija je bila s približno devetodstotno stopnjo relativne revščine nekoliko pod povprečjem in v spodnji polovici članic organizacije.

Najmanj revnih na Češkem

Najnižjo stopnjo revščine so beležili na Češkem (malo nad pet odstotkov), Danskem, Islandiji, na Madžarskem in v Luksemburgu. Najvišje stopnje pa so beležili v Izraelu in Mehiki (malo nad 20 odstotkov). Blizu 20 odstotkov je bila tudi v Turčiji.

“Te zaskrbljujoče ugotovitve le še potrjujejo potrebo po zaščiti najbolj šibkih skupin v družbi, še posebej ko si države prizadevajo stabilizirati javne finance,” je podatke komentiral generalni sekretar OECD Angel Gurria. Pozval je k takšnim politikam, ki bodo pravične, učinkovite in vključujoče.

Po letu 2010 je namreč v številnih evropskih državah prišlo do sprememb v javnofinančni politiki. Prav tako so se gospodarske razmere v velikem delu stare celine še poslabšale. Oboje velja tudi za Slovenijo.

STA


Najbolj brano