Proračun za leto 2013 načrtovan povsem nerealno

Vlada je danes sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna, v katerem je načrtovani primanjkljaj zvišala z dobre milijarde na 1,5 milijarde evrov. Prihodki se krepko znižujejo, več od 1,5-milijardnega primanjkljaja pa si vlada ni upala narediti, zato je treba na nekaterih postavkah zmanjšati porabo, je dejala premierka Alenka Bratušek.

LJUBLJANA > Bratuškova je na novinarski konferenci po seji vlade povedala, da je bil proračun za leto 2013 načrtovan povsem nerealno. To dokazuje tudi podatek, da je proračunski primanjkljaj že do konca maja dosegel 1,1 milijarde evrov, kar je 130 milijonov evrov več od načrtovanega za celo leto, je povedala.

Izraženo v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) je zdaj proračunski primanjkljaj predviden pri 4,4 odstotka BDP, kar je 1,6 odstotne točke več od doslej načrtovanega. To je skladno s primanjkljajem, predvidenem v programu stabilnosti, je zagotovila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. Konsolidacijo javnih financ bo mogoče izpeljati v skladu s programom stabilnosti, je ocenila.

Poleg zvišanja DDV niso predvideni nobeni novi dodatni ukrepi

Prejšnja vlada je po besedah Bratuškove nerealno načrtovala tako prihodke kot odhodke. Prihodki se krepko znižujejo, pa čeprav je vlada upoštevala zvišanje davka na dodano vrednost (DDV) z letošnjim 1. julijem. Poleg zvišanja DDV sicer z rebalansom niso predvideni nobeni novi dodatni ukrepi, je zagotovila.

Odhodki, ki so v veljavnem proračunu načrtovani v višini 9,6 milijarde evrov, se le malenkost zmanjšujejo. A zaradi napačne ocene prejšnje vlade je bilo potrebnih kar nekaj prerazporeditev, predvsem za odplačevanje obresti in pokojnine.

Za obresti je bilo treba zagotoviti dodatnih 120 milijonov evrov, za pokojnine pa 145 milijonov evrov. “Ne vem, kaj so načrtovali pri pokojninah, morda znižanje; mi se za to nismo odločili, zato je bilo treba za pokojninsko blagajno zagotoviti dodatnih 145 milijonov evrov,” je dejala premierka.

Bratušek: Največ, kar bomo lahko naredili za gospodarstvo, je sanacija bank

Ob tem je kot prioritete izpostavila pravno in pravično državo - prvi paket zakonov s tega področja je že v obravnavi v DZ, drugi se pripravlja - ter pomoč in zagon gospodarstva. “Največ, kar bomo lahko naredili za gospodarstvo, je sanacija bank,” je menila.

Za sanacijo bančnega sistema 900 milijonov evrov

Za sanacijo bančnega sistema je v rebalansu predvidenih 900 milijonov evrov za dokapitalizacije ter dodatnih 3,3 milijarde evrov poroštev za prenos terjatev iz bank na slabo banko. Slednja številka bo sicer precej nižja, saj so banke naredile že kar nekaj slabitev, je dejala.

Z namenom pomoči gospodarstvu se z rebalansom zagotavlja dodatnih 150 milijonov evrov, ki bodo skupaj s sredstvi SID banke omogočili za približno 700 milijonov evrov ukrepov. Skupni znesek jamstev, zavarovanj, subvencij in kreditov, ki bodo preko različnih državnih agencij na voljo gospodarstvu, pa presega štiri milijarde evrov.

Bratušek: Stanje v zdravstvu je težko, ni pa tako katastrofalno, da bi se sistem kar sesul

Med prednostnimi nalogami je izpostavila še zaposlovanje mladih ter zdravstvo. “Stanje v zdravstvu je težko, ni pa tako katastrofalno, da bi se sistem kar sesul,” je dejala.

Glede porabe evropskega denarja je Vraničarjeva povedala, da namerava vlada še vedno počrpati znatno več kot v preteklih letih. Na tej postavki ostaja dobrih 900 milijonov evrov, ki je namenjen pretežno za različne naložbe. Seveda pa ni pomembno samo to, da je denar zagotovljen, temveč morajo biti projekti pripravljeni tako, da se lahko črpajo.

STA

---