Promet proizvede četrtino izpustov toplogrednih plinov v EU
EU v splošnem dosega previden napredek pri zmanjševanju negativnih učinkov prometa na okolje in zdravje, a je ta napredek treba ocenjevati z zrnom soli. Del napredka je namreč posledica zmanjšanja gospodarske dejavnosti v času gospodarske krize, med drugim ugotavlja letno poročilo Evropske agencije za okolje.
Avtomobilski izpusti lahko negativno vplivajo na srce in ožilje, pljuča, ledvice, vranico in kri Foto: Rok Muhič
BRUSELJ> Letno poročilo v skladu z mehanizmom poročanja o prometu in okolju agencije raziskuje okoljski vpliv prometa v Evropi.
EU ima konkretne cilje na področju zmanjševanja vplivov prometa na okolje, med njimi je tudi znižanje emisij toplogrednih plinov iz prometa do leta 2050 za 60 odstotkov glede na raven iz 1990. To je po oceni Evropske vesoljske agencije že samo po sebi korak v pravo smer pri zmanjševanju okoljskega odtisa prometa.
Izpusti toplogrednih plinov v prometu so se med letoma 2009 in 2010 znižali za 0,4 odstotka, zgodnje ocene za leti 2010 in 2011 kažejo na podobno znižanje. V primerjavi z 1990 so bili predlani še vedno kar 26 odstotkov nad ravnjo iz 1990.
Onesnažen zrak še vedno velika ovira
Poročilo ugotavlja, da je bil pri sledenju tem ciljem dosežen napredek, vendar pa je to deloma posledica zmanjšanja gospodarske dejavnosti v obdobju gospodarske krize, zaradi česar je še težko govoriti o dolgoročnem pozitivnem trendu. Dosežki EU pri zmanjševanju vplivov prometa v zadnjih letih tako prihajajo s številnimi pomembnimi zadržki in opozorili.
Najprej, nabor podatkov je še sorazmerno majhen, ob tem pa še niti ni dokončno dorečena metodologija ocenjevanja učinkov prometa. Ker je časovna vrsta zbranih podatkov precej kratka, je težko govoriti o dolgoročnih trendih.
Na področju onesnaženosti zraka zaradi prometa poročilo ugotavlja, da se je onesnaženost zraka v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala, a je na mnogih območjih še vedno velika težava.
Še en negativen vpliv prometa je hrup, ki lahko povzroči resne zdravstvene težave. Letno poročilo Evropske agencije za okolje ugotavlja, da so v največjih evropskih mestih trije od petih prebivalcev izpostavljeni škodljivim ravnem hrupa prometa. Skupaj je to kar 70 milijonov ljudi. Tudi na podeželju je 24 milijonov Evropejcev ponoči izpostavljenih škodljivemu hrupu prometa. To lahko povzroči fizične in psihične težave.
Težave za srce in ožilje, pljuča, ledvice, vranico in kri
Ljudje, ki živijo blizu prometnih cest v Evropi, so še vedno izpostavljeni previsokim ravnem onesnaženosti zraka. Predlani so bile tako škodljive ravni dušikovega dioksida, ki presegajo zgornje dopustne mejne vrednosti, presežene na 44 odstotkih cestnih postaj za opazovanje kakovosti zraka v mestih. Ravni trdnih delcev so bile presežene na 33 odstotkih teh mest. Ta onesnaževala lahko negativno vplivajo na srce in ožilje, pljuča, ledvice, vranico in kri.
Na področju znižanja emisij toplogrednih plinov mora prometni sektor za izpolnitev ciljev EU v obdobju med 2009 in 2050 doseči skupno 68-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov.
Evropa mora po ugotovitvah Evropske agencije za okolje še dodatno zmanjšati porabo energije v prometu, saj je bila v letu 2011 le za 4,3 odstotka manjša kot v letu 2007, ko je bila zabeležena največja poraba.
Železniški in vodni promet vse dražja
Na porabo energije pri nekaterih prevoznih sredstvih je močno vplivalo nihanje gospodarstva v zadnjih letih. Na nihanja v gospodarstvu je zlasti občutljivo povpraševanje v tovornem prometu.
Povpraševanje v potniškem prometu se je medtem med letoma 2009 in 2010 zmanjšalo za skoraj odstotek, kar se zdi v nasprotju z dolgoročnim trendom, saj so se potrebe po potniškem prometu v EU nenehno povečevale vse od začetka opazovanja v sredini 90. let minulega stoletja.
Poročilo tudi navaja, da je uporaba osebnih vozil ostala skoraj nespremenjena, čeprav je prišlo do gospodarske upočasnitve in močnega nihanja cen bencina v zadnjem desetletju.
Avtorji opozarjajo še, da lahko ljudje v nekaterih primerih zaradi cen sprejmejo odločitve, ki škodijo okolju. Poročilo tako navaja, da je nakup avtomobila od sredine 90. let prejšnjega stoletja realno vse cenejši, medtem ko sta železniški in vodni potniški promet dražja.
Po drugi strani so novi avtomobili vse učinkovitejši. Povprečen avtomobil, prodan v letu 2011, je bil za 3,3 odstotka učinkovitejši kot povprečen avtomobil leta 2010.
STA