Privatizacijski postopki tečejo naprej

Številni tuji potencialni vlagatelji se v času velike politične negotovosti v Sloveniji sprašujejo, kaj bo z napovedano privatizacijo. Institucije ob opozorilih tujih, da se ti postopki morajo nadaljevati, zagotavljajo, da potrjeni projekti tečejo po začrtanih poteh.

Politična kriza v državi, v kateri se še vedno ne ve, kdaj bodo predčasne volitve, vzbuja skrb, kaj bo s privatizacijo Foto: STA
Politična kriza v državi, v kateri se še vedno ne ve, kdaj bodo predčasne volitve, vzbuja skrb, kaj bo s privatizacijo Foto: STA

LJUBLJANA > “Vsi prodajni postopki kapitalskih naložb potekajo nemoteno, v skladu s predvidenim terminskim načrtom in v skladu s sklepom DZ o prodaji 15 podjetij,” so zatrdili v Slovenski odškodninski družbi (Sod), ki se po novem zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) pripravlja na vodilno vlogo v holdingu.

Na potrjenem seznamu so deleži v Adrii Airways, Adrii Airways Tehnika, Aerodromu Ljubljana, Aeru, Cinkarni Celje, Elanu, Fotoni, Gospodarskem razstavišču, Heliosu, NKBM, Palomi, Telekomu Slovenije, Terme Olimia Bazenih, Uniorju in Žitu. Med njimi sta Helios in Fotona že prodana, za Gospodarsko razstavišče in Adrio Airways Tehnika teče postopek javnega zbiranja ponudb, v Elanu potekajo srečanja z investitorji, ki so oddali zavezujoče ponudbe, za Telekom se je nedavno iztekel rok za oddajo izjav o interesu, medtem ko so prodajni postopki z (izvedenimi) izbirami svetovalcev ali prodajnih komisij v pripravah pri Aerodromu, Cinkarni, Palomi in v Žitu.

Podobno je danes na forumu obrti in podjetništva v prestolnici zatrdil gospodarski minister Metod Dragonja. “Projekti, o katerih je DZ že odločil, se lahko nadaljujejo,” je dejal in tako po njegovem za te privatizacijske postopek realne možnosti ostajajo. “Pravni pogoji za to so. Vedno lahko to kdo ustavi, a vsa pooblastila ima SDH, ki lahko te pelje do konca,” je dodal.

Politična kriza v državi, v kateri se še vedno ne ve, kdaj bodo predčasne volitve, vzbuja skrb, kaj bo s privatizacijo. V minulih dneh so tako predvsem iz tujine prišli številni pozivi, da mora država, za katero kaže, da je po recesiji z dvojnim dnom končno izplavala iz najhujšega, s temi postopki nadaljevati.

Država mora v skladu z zakonom o SDH, ki je začel veljati 25. aprila, v treh mesecih pripraviti strategijo upravljanja naložb, o kateri bo na predlog vlade odločal DZ. Na ministrstvu za finance so takrat napovedali, da bodo to storili prej, a skorajšnji razpad vlade po odstopu premierke Alenke Bratušek to in s tem povezane postopke postavlja pod vprašaj.

Politične stranke, tudi znotraj koalicije, so imele namreč na dosedanje poteze vlade in na njene načrte glede privatizacije družb v delni ali popolni državni lasti različne poglede. To pa bo, kot je običajno, tudi predmet predvolilnih tem.

STA


Najbolj brano