Primorske urgence brez daljših vrst

Na kirurški urgenci ljubljanskega kliničnega centra je prejšnji teden vladalo obsedno stanje. Zaradi pomanjkanja zdravnikov so bolniki tudi po več ur čakali v vrsti. Preverili smo, kakšne so razmere na urgencah v obeh regijskih primorskih bolnišnicah - v izolski in šempetrski.

IZOLA, ŠEMPETER > S prihodom novega zdravnika se je stanje na Univerzitetnem kliničnem centru v ponedeljek sicer nekoliko izboljšalo, zares umirilo pa se bo šele aprila, ko bodo dobili še nekaj zdravnikov.

V Šempetru bi potrebovali še dva nevrologa

Na urgentnem oddelku šempetrske bolnišnice se k sreči ne ubadajo s tovrstnimi težavami. “Delo pri nas poteka povsem normalno, po ustaljenem redu obravnave urgentnih bolnikov,” pravi direktor bolnišnice Darko Žiberna. Daljših čakalnih vrst na šempetrski urgenci tako ni. Kot pojasnjuje Žiberna, splošne bolnišnice praviloma nimajo neposredno zaposlenih zdravnikov na urgenci, temveč “rekrutirajo” specialiste in zdravnike iz ekipe posameznih strok - kirurgi pokrivajo kirurško urgenco, internisti internistično, pediatri pediatrično itd. Tako je tudi v Šempetru. “Vsi naši zdravniki so mesečno razporejeni tudi za delo na urgenci.”

V Šempetru kadrovskih težav nimajo, razen na nevrologiji, kjer sta trenutno zaposlena le dva zdravnika. “Že več kot štiri mesece čakamo na soglasje za zaposlitev dodatnih dveh nevrologov, a so naše prošnje - podobno kot v Ljubljani - žal neuslišane,” še dodaja Žiberna.

V Izoli pogrešajo več zdravnikov

V Splošni bolnišnici Izola pomoč na kirurški urgenci dnevno poišče približno 70 ljudi, na internistični pa med 30 in 40 ljudi. “Nihanja so zelo velika, daljših čakalnih vrst pa običajno ni. V naših urgentnih ambulantah letno zabeležimo približno 40.000 obiskov,” pravi direktor bolnišnice Jani Dernič. Bolnišnica trenutno zagotavlja zadostno število kadra za delo na urgenci, kjer sta vselej prisotna po en zdravnik za področje interne medicine in drugi za področje kirurgije, pogosto pa zdravniške vrste tudi okrepijo. “Želeli bi, da bi imeli stalno strukturo zdravstvenega osebja v urgentni medicini, tako kot jo imajo v normalno razvitih evropskih državah. Načrtujemo, da se bo z novim urgentnim centrom število 'stalnih' zdravnikov še povečalo,” dodaja Dernič.

Kdaj v Šempetru nov center?

Medtem ko v Šempetru še ne vedo, kdaj lahko pričakujejo nov urgentni center, so v Izoli - sodeč po informacijah, ki jih ima Dernič - nekoliko na boljšem. “Pogodba za izvedbo del je pripravljena, a že deset dni čaka na podpis v pisarni ministrice za zdravje,” razkriva svoje informacije.Vsa potrebna dokumentacija (z vsemi dovoljenji za gradnjo) je nared že tri leta. “Ko bo urgentni center zaživel - ne vemo sicer, kdaj bo do tega prišlo -, pričakujemo, da bodo zaživele tudi sistemske spremembe v organizaciji urgentne medicine v Sloveniji, ki bodo določile tudi ustrezne kadrovske normative za delo v teh oddelkih,” še dodaja Dernič.

PETRA VIDRIH

---