Primernega prostora za vetrnice ne manjka
Namesto na občutljivih območjih, kakršno je Volovja reber, bi lahko investitorji v Sloveniji vetrnice gradili še na 18.000 hektarjih zemljišč, ki so v osnutku Nacionalnega energetskega programa ocenjena kot primerna.
Karta občutljivih območij za ptice: z rdečo barvo so označena območja, kjer je po prepričanju ornitologov povsem nedopustno graditi vetrne elektrarne, z rumeno pa tista, ki so zmerno občutljiva za ptice
LJUBLJANA>Investitorji si bodo odslej pri iskanju lokacij, primernih za postavitev vetrnih elektrarn, lahko pomagali z zemljevidom, ki so ga izdelali na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS). Karta občutljivih območij za ptice kaže, da kar 70 odstotkov Slovenije ne spada v nobeno od kategorij občutljivosti, 15 odstotkov je zelo občutljivih, 15 pa zmerno občutljivih.
Spornih manj kot 2000 hektarjev
Na Primorskem gradnja vetrnih elektrarn ni primerna na območju Porezna in zahodnem delu grebenov med senožeškimi brdi, Vremščico, Čebulovico in Selivcem.
Visok odstotek primernega ozemlja ne pomeni nič, če tam ni vetra, zato so na Doppsu preverili tudi prevetrenost. Svojo karto občutljivih območij so prekrili z območji, ki jih osnutek Nacionalnega energetskega programa opredeljuje kot primerna za postavitev vetrnih elektrarn. Izkazalo se je, da se območja, ki jih je država v energetskem programu opredelila kot potencialno primerna, z občutljivimi območji prekrivajo le v manjšem delu.
Z drugimi besedami: na preseku obeh kart se je znašlo manj kot 2000 hektarjev, kjer je po prepričanju ornitologov nedopustno graditi vetrnice. Na Primorskem bi bilo tako treba iz potencialnih območij za gradnjo vetrnic izvzeti območje Porezna in zahodni del grebenov med senožeškimi brdi, Vremščico, Čebulovico in Selivcem. “Območij, ki jih je država v energetskem planu predvidela za gradnjo vetrnic in niso občutljiva z vidika ptic, je 18.000 hektarov,” pojasnjuje ornitolog Tomaž Jančar.
Na Doppsu so si pri pripravi zemljevida pomagali z izkušnjami kolegov s Škotske. Tudi po zaslugi takšnega zemljevida tam umeščanje vetrnic v prostor poteka brez večjih težav, kajti investitorji vedo, katere območja so z okoljskega vidika nesprejemljiva.
Konec mita o spornosti vetrnic
Karta občutljivih območij je pokazala, da Volovja reber zaradi vpliva na ptice ni primerna za postavitev vetrnic.
Gregor Kovačič iz koordinacije za Volovjo reber je vesel, da je karta občutljivih območij dokazala, da Volovja reber zaradi vpliva na ptice ni primerna za postavitev vetrnic. Pristop Doppsa je konstruktiven in strokoven; če bi takšno karto imeli že pred desetimi leti, bi se lahko izognili številnim konfliktom, meni Kovačič. Denis Savič iz Greenpeaca pa ugotavlja: “Vrednost študije je v tem, da uničuje mit, da smo naravovarstveniki in okoljevarstveniki proti vetrni energiji. Nismo proti, smo za vetrno energijo na primernih lokacijah.”
Nekateri investitorji ornitologom že priznavajo, da so izdelali primeren in potreben pripomoček. Aleš Pučnik, ki bo sredi prihodnjega leta postavil vetrnico pri Razdrtem, se je že v izhodišču izognil nekaterim lokacijam, ker je vedel, da bodo tam težave, ni pa imel pripomočka, ki bi mu pokazal primerne lokacije. “Zdaj bo lažje. Odgovori so jasni,” pravi o zemljevidu občutljivih območij.
Pričakovanja ornitologov so le ena od pričakovanj, ki jim morajo zadostiti investitorji, če hočejo postaviti vetrnice, pa daje vedeti Janez Korošec iz podjetja Alpe Adria Energija, ki je pri Senožečah postavilo prvo vetrnico. Slovenija sicer ni klasično vetrna država, a podatki, da obstaja veliko območij, ki sovpadajo s strategijo države za izrabo vetrne energije, mu vendarle vliva optimizem.
JANA KREBELJ