Pridelovalci sladkorne pese za oživitev sladkorne industrije

Člani Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije nameravajo naročiti izdelavo študije izvedljivosti projekta o ponovni oživitvi sladkorne industrije Slovenije.

Sladkorna pesa
Sladkorna pesa 

LJUBLJANA, GORNJA RADGONA> Tovarna sladkorja Ormož je leta 2006 končala s predelavo sladkorne pese, kmetje pa so izgubili pomembno poljščino. In kot ugotavljajo danes, čutijo zaradi tega negativne posledice.

Ukinitev kvot za sladkor

Evropska reforma trga s sladkorjem je slovenskemu kmetu odvzela možnost pridelovati sladkorno peso, vendar se z novo skupno kmetijsko politiko, ki bo stopila v veljavo leta 2014, ponuja možnost ukinitve kvot za sladkor in s tem možnosti, da bi se tudi v Sloveniji ponovno začela pridelovati in predelovati sladkorna pesa, so sporočili iz omenjenega združenja.

Odkupili bi nepremičnine v Ormožu

Člani združenja so na v preteklem tednu zaključenem kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni ponovno opozorili na dejstvo, da na prenehanje obratovanja Tovarne sladkorja Ormož niso mogli vplivati, ker je o tem odločal večinski lastnik, nizozemski živilski koncern Consun. Ta je še danes lastnik objektov in zemljišč v Ormožu, združenje pa predvideva, da bi v prihodnje nepremičnine, ki se danes prodajajo za nekaj več kot pet milijonov evrov, odkupili.

Za zagon proizvodnje odločujoči kmetje

Pri dokončnem zagonu proizvodnje, če bo do nje prišlo, pa naj bi glavno besedo, poleg investitorjev, imeli kmetje. Ti bi se zavezali dostavljati sladkorno peso v ormoško tovarno, obenem pa bi prispevali v 15 letih vsako leto od dobička pri proizvodnji sladkorne pese za namen plačila anuitet 40 odstotkov, s čimer bi se odplačeval kredit, kmetje pa bi postali solastniki tovarne.

Sladkorna industrija varnost za kmete

Naročena študija bo zajela celotno področje vpliva pridelave in predelave sladkorne pese. Največji vpliv pričakujejo na področju kmetijstva, živilske industrije, socialno-ekonomskem področju in še na drugih področjih.

Člani združenja pridelovalcev sladkorne pese želijo, da študija zajame prav vsa področja, jih objektivno natančno identificira, analizira in sintetizira v današnje pogoje gospodarjenja. Prepričani so, da je za rešitev trenutnih razmer v Evropi in državi potrebno ponovno zagnati slovensko sladkorno industrijo, ki je na lokaciji v Ormožu dajala delo okoli 200 ljudem, obenem pa pomenila določeno varnost tudi kmetom, katerim je bila sladkorna pesa finančno najbolj donosna poljščina.

STA


Najbolj brano