Pri Lampedusi danes našli 70 trupel

Pri italijanskem otoku Lampedusa je po dveh dneh prekinitve danes znova steklo iskanje več kot 200 pogrešanih po četrtkovi nesreči ladje z približno 500 prebežniki iz Afrike. Vreme, ki je od petka onemogočalo iskanje, se je namreč izboljšalo.

RIM > Doslej so našli 181 trupel, od tega samo danes 70, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ladja s prebežniki iz Somalije in Eritreje, ki je izplula iz Libije, se je potopila v četrtek manj kot kilometer stran od obale Lampeduse, potem ko je na njej najprej izbruhnil požar. Zdaj leži dobrih 40 metrov globoko, v njej pa naj bi bilo na stotine trupel. V četrtek je obalni straži uspelo rešiti 155 ljudi, skoraj same Eritrejce.

Lampeduso je danes obiskala ministrica za priseljevanje Cecile Kyenge, ki je že pred tem v pogovoru za dnevnik Corriere della Sera napovedala, da bo Italija občutno povečala število mest v centrih za begunce. Teh je sedaj okoli 8000, ministrica pa jih želi podvojiti ali celo potrojiti na 24.000.

Imigracijski zakoni ne smejo biti kaznovalni

Obenem se je Kyengejeva pridružila pozivom italijanskega predsednika Giorgia Napolitana za prenovo priseljenske zakonodaje. Po trenutno veljavnih zakonih je namreč vsak prebežnik osumljen kaznivega dejanja nezakonitega priseljevanja in mu grozi več tisoč evrov denarne kazni in celo zapor. To velja tudi za preživele četrtkove nesreče, kar je že poskrbelo za zgražanje.

Kazen sicer grozi tudi vsem, ki prebežnikom kakorkoli pomagajo pri prihodu v državo - tudi če jih le rešujejo s potapljajočih se ladij.

Kot je opozorila ministrica, imigracijski zakoni ne smejo biti kaznovalni. “Tok priseljevanja se je bistveno spremenil. To moramo razmeti in spremeniti zakone,” je poudarila in pojasnila, da so včasih v Italijo prihajali predvsem tako imenovani ekonomski begunci, medtem ko gre sedaj predvsem za begunce, ki bežijo pred vojnami in pregonom.

Sporen pa je tudi zakon iz leta 2002, ki določa, da lahko migranti iz držav, ki niso članice EU, za dovoljenje za bivanje v Italiji zaprosijo le, če so že pred prihodom v državo pridobili pogodbo o delu. Če je ta pogodba nato predčasno prekinjena, morajo Italijo zapustiti. Časovno neomejeno dovoljenje za bivanje lahko pridobijo šele po najmanj šestih letih v državi.

Letta: “Naš problem danes se imenuje Libija”

Njegovo spremembo oziroma vsaj razmislek o njej je po četrtkovi nesreči že napovedal italijanski premier Enrico Letta, medtem ko ji v desnosredinskem taboru nasprotujejo.

Letta je sicer danes obelodanil, da bo Lampeduso v sredo obiskal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Obenem je znova poudaril, da mora Evropa v večji meri pomagati Italiji pri soočanju z valom beguncev iz Afrike, saj preprosto “ne more biti vse na ramenih Italije”.

Rim predlaga, da bi o tem že v torek na srečanju v Luksemburgu govorili notranji ministri EU, na vrhu konec meseca pa še voditelji unije. Tudi francoski premier Jean-Marc Ayrault je v soboto pozval k organizaciji srečanja evropskih držav, na katerem bi govorili o upravljanju z mejo na morju.

Obenem je Letta Libijo obtožil, da je kriva za povečan val beguncev v Italiji. “Naš problem danes se imenuje Libija,” je dejal in dodal, da bi morale libijske oblasti narediti več, da bi preprečile izplutje ladij s prebežniki za Evropo.

V Italiji pa se je v soboto razvnela še polemika, ali bi lahko reševalci na kraj nesreče prišli prej in rešili več ljudi.

Ribiči: obalna straža je za prihod potrebovala 45 minut

Ribiči, ki so najprej opazili ladjo v težavah in rešili nekaj ljudi, so namreč obalno stražo obtožili, da je potrebovala 45 minut, da je prišla na kraj nesreče, ki je bil od obale oddaljen samo 500 metrov, poleg tega pa naj jim ne bi dovolila, da se vrnejo na kraj nesreče in še naprej sodelujejo pri reševanju. Obalna straža je te obtožbe zanikala.

Po drugi strani so tudi na ribiče z Lampeduse v minulih dneh leteli očitki, da so v četrtek nekateri od njih najprej ignorirali klice na pomoč s potapljajoče se ladje. Zaradi omenjene zakonodaje in zagroženih kazni se namreč mnogi bojijo priskočiti na pomoč nezakonitim migrantom.

Papež Frančišek se je medtem v svojem današnjem angelusu na vatikanskem Trgu sv. Petra znova spomnil umrlih v nesreči ter pozval k trenutku tišine zanje. “Molimo v tišini za naše brate in sestre, ženske, moške in otroke. Naj naša srca jočejo,” je dejal papež, ki je sicer nesrečo v minulih dneh med drugim označil za “sramotno”.

STA

---