Pregledna privatizacija bi bila znak naše normalnosti

Privatizacijo podjetij je treba izpeljati pregledno in učinkovito, so se strinjali udeleženci posveta o privatizaciji, ki ga je sklical predsednik republike Borut Pahor. Delili so tudi mnenje, da je privatizacija nujna, o tem, kako porabiti kupnino in izpeljati prodajo, pa je bilo več razlik.

LJUBLJANA > “Nacionalni interes ni enak deležu državne lastnine,” je prvo ugotovitev posveta, na katerega je povabil ekonomiste, direktorje podjetij, ki so dober primer tujih prevzemov, nekatere poslance in tri ministre, povzel predsednik republike Borut Pahor. Ta ugotovitev ga veseli, kajti še pred nekaj leti so javnost in tudi nekatere politične stranke v imenu nacionalnega interesa odločno nasprotovale kakršni koli prodaji državnih deležev.

Privatizacija za vrnitev kredibilnosti

Do zdaj se je odnos javnosti spremenil do te mere, da se ne pogovarjamo več, ali prodati, pač pa kaj in komu, ter v kakšne namene porabiti kupnino.

Vlada si želi tudi s privatizacijo povrniti zaupanje tujih vlagateljev, zato se postopkov privatizacije loteva od primera do primera, s ciljem, da jih pripelje do konca na učinkovit in pregleden način, je pojasnjeval minister za finance Uroš Čufer. Za prodajo Telekoma Slovenije je tako napovedal, da bodo do septembra prek razpisa izbrali svetovalca za prodajo, predvidoma tujo investicijsko banko.

Prihodki od prodaje 15 podjetij, med njimi Telekoma, bodo šli za krpanje proračunske luknje. Čeprav bi si nekateri želeli, da bi bil denar od prodaje podjetij namenjen neposredno gospodarstvu, ekonomisti pojasnjujejo, da tudi krpanje proračuna ne bi bil proč vržen denar. S tem, ko bomo dali denar v proračun, ga bomo dali tudi za gospodarstvo, pravi ekonomist Maks Tajnikar, “ker bomo imeli manj obresti, zmanjšalo se bo zadolževanje in tako naprej”. Enakega mnenja je njegov kolega Igor Masten. Če Slovenija mednarodnim trgom na konkretnem primeru dokaže, da je sposobna pregledno izpeljati postopek privatizacije, si lahko od tega obeta koristi pri nižanju stroškov zadolževanja, kajti tujina išče “tudi v postopkih privatizacije signal, da lahko Slovenija deluje kot normalno tržno gospodarstvo.” Ekonomistka Nevenka Hrovatin vseeno nasprotuje temu, da bi s kupnino financirali tekoče izdatke države, kot so plače javnih uslužbencev ali izdatki za pokojnine.

Pred trošenjem kupnine za tekočo porabo svari tudi predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe Tomaž Kuntarič, ki je sicer opozoril tudi na težave z neodvisnostjo in odgovornostjo izvajalcev postopkov prodaje. Vprašal se je tudi o sebi; čemu služi Sod, če se postopki vodijo mimo njega.

Infrastruktura naj ostane v lasti države

Prodaja podjetij bi morala potekati prek enotnega organa, so se načeloma strinjali udeleženci posveta, saj zdaj tuji vlagatelji ne vedo, na koga naj se obrnejo, neusklajenost med političnimi interesi pa vlagatelje le odganja.

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je predstavil svoj pogled na prodajo podjetij, ki imajo v lasti infrastrukturo. Infrastruktura mora ostati v državni lasti, privatizirati pa je treba storitve, ki se na tej infrastrukturi opravljajo, meni. JANA KREBELJ

---