Manj znani obrazi si tekme ne morejo privoščiti

Razlogi za relativno skromno ponudbo kandidatov za predsednika države so predvsem ekonomske narave, menita Delova urednica notranje politike Tanja Starič in urednik Demokracije Metod Berlec. Manj znani obrazi si po mnenju komentatorjev glede na majhne možnosti ob treh močnih kandidatih kampanje ne morejo privoščiti.

LJUBLJANA>“Volilna kampanja ni poceni, in kandidati, ki so se včasih potegovali za predsedniške funkcije samo zato, da so promovirali svoje stranke, so tokrat avtomatično odpadli,” ocenjuje Tanja Starič.

Kampanja je namreč velik finančni zalogaj, ki ga zmorejo samo najmočnejše stranke in kandidati z najmočnejšim zaledjem. Kandidati, ki nimajo za sabo stranke ali močne organizacije, pa niso mogli zbrati niti dovolj podpisov za kandidaturo.

Metod Berlec meni, da je število kandidatov za predsednika države morda res nekoliko nenavadno, vendar tudi po njegovem mnenju odraža predvsem finančni položaj strank in družbe.

Poleg tega so bile državnozborske volitve pred slabim letom in stranke tako po njegovih ocenah ne potrebujejo dodatne promocije preko predsedniških kandidatov. S tem se strinja tudi Staričeva.

Politične stranke na robu bankrota

Berlec še pravi, da so politične stranke “dejansko na robu bankrota in si dodatnega zapravljanja denarja za kampanjo, v kateri njihovi kandidati ne bi imeli resnih možnosti, ne morejo privoščiti”. Kot pojasnjuje, država strankam iz proračuna namenja precej manj denarja, prav tako ni več toliko donatorjev, kot jih je bilo v preteklosti.

Tudi zunajparlamentarne stranke, kot sta Zares in LDS, po Berlečevih besedah nimata praktično nobenih finančnih virov, kvečjemu dolgove. Poleg tega imajo, pravi, svojega kandidata v aktualnem predsedniku republike.

Staričeva med razlogi za število kandidatov izpostavlja še, da so Danilo Türk, Borut Pahor in Milan Zver zelo močni, “so trije politični prvokategorniki” in bi vsi drugi, ki bi se v to tekmo podali, imeli zelo malo možnosti.

Predsednik še ni izgubil ugleda

A čeprav bodo letos volilci na martinovo nedeljo izbirali med zgolj tremi kandidati, pa to ne pomeni, da bi upadal ugled predsedniške funkcije. Politika kot celota je resda izgubila velik del ugleda, tako kot vse elite v kriznih časih, na predsedniški položaj pa ljudje kljub temu še vedno gledajo spoštljivo, ocenjujeta sogovornika. Predsedniško tekmo je sicer ob glavnih treh kandidatih napovedalo še deset drugih, vendar jim ni uspelo zadostiti pogojem za kandidaturo.

Resničnostni šov

Večina teh po mnenju Berleca čas pred volitvami izrablja za “nekakšno samopromocijo in predstavljanje lastnih težav”, zanje je predsedniška tekma “nekakšen resničnostni šov”. Tisti, ki so letos izražali interes za kandidaturo, so bili tudi po ocenah Staričeve v tej igri bolj iz samopromocijskih razlogov kot zaradi zastopanja neke ideje. NR, STA

---