Predlogi vladi za spodbujanje malih in srednjih podjetij
Slovenija
05. 05. 2014, 12.29
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 06.30
Podjetniško trgovska zbornica pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je na vlado naslovila predloge, s katerimi bi spodbudili mala in srednja podjetja. Med drugim predlaga enotno 0,15-odstotno davčno stopnjo davka na nepremičnine.
Podjetniško trgovska zbornica pri Gospodarski zbornici Slovenije je na vlado naslovila predloge, s katerimi bi spodbudili mala in srednja podjetja
LJUBLJANA
> Podjetniško trgovska zbornica predlaga enotno 0,15-odstotno davčno stopnjo davka na nepremičnine za vse davčne zavezance, z možnostjo določenega odklona od te davčne stopnje v različnih občinah. Predlagajo tudi sorazmerno nižjo obdavčitev dela v primeru višje obdavčitve nepremičnin.
Z zahtevami malega gospodarstva se je na vlado prejšnji teden obrnila že Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Poudarili so, da je še od lani ostalo neuresničenih kar 77 odstotkov zahtev obrti. Od vlade zato zahtevajo zmanjšanje dela na črno in obsega sive ekonomije, razbremenitev stroškov dela, prenova sistema javnega naročanja, ureditev insolvenčne zakonodaje in zagotovitev podpornega poslovnega okolja.
Zahtevajo takojšnje ukrepe za večjo dostopnost posojil pri bankah oziroma drugih finančnih institucijah in vzpostavitev novih kreditnih linij za podjetnike, še posebej na segmentu mikro kreditiranja. Želijo si prenove sistema pavšalne obdavčitve in zmanjšanje birokracije za samostojne podjetnike in mikro podjetja. Za zbornico je nujna tudi uvedba kratkih in obvezujočih rokov za izdajo utemeljenih mnenj s strani državnih uradnikov.
Davčna uprava RS (Durs) naj, predlagajo, ob blokadi poseže le na 50 odstotkov sredstev in ne na 100 odstotkov sredstev. Opozarjajo tudi na dolgotrajne postopke priprave obrazcev za pridobitev denarja pri SID banki, ki jih je po njihovem mnenju treba skrajšati in poenostaviti.
S težavami se mala podjetja soočajo tudi na javnih razpisih, saj so izločena že z razpisnimi pogoji. Zato se v zbornici sprašujejo, zakaj je treba garancije pridobiti in plačati pred razpisom, četudi potem podjetje ni izbrano.
Predlagajo, da naj bodo delavci Zavoda za zaposlovanje RS plačani po svojem učinku, ki mora biti točno definiran, kot recimo po številu novih zaposlitev in ne po številu izobraževanj. “V kurikulum šol od osnovne do fakultete bi morali vpeljati predmet podjetništvo,” so zapisali.
Poudarili so, da je od 160.000 podjetij v Sloveniji kar 99,8 odstotka malih in srednjih podjetij, ki zagotavljajo več kot 70 odstotkov oziroma 566.000 delovnih mest v gospodarstvu.
STA