Predlog evropskega proračuna za Slovenijo nesprejemljiv

Za Slovenijo je pogajalski predlog predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya za evropski proračun 2014-2020 nesprejemljiv, je danes v Bruslju povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar. Ključni cilj Slovenije je, da ostane neto prejemnica, kar ji Van Rompuyev predlog sicer zagotavlja.

BRUSELJ>Herman Van Rompuy predlaga, naj se izhodiščni predlog Evropske komisije - po katerem naj bi prihodnji večletni proračun za obveznosti znašal 1033 milijard evrov - oklesti za 75 milijard evrov.

To logično pomeni tudi ostre reze v dve največji in najpomembnejši evropski politiki, ki predstavljata dve tretjini evropskega proračuna, skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko, ki je za Slovenijo v pogajanjih o večletnem evropskem proračunu poleg sredstev za razvoj podeželja ključna.

“To za Slovenijo pomeni, da bi bila močno prizadeta s temi rezi. Z zadnjim predlogom bi lahko izgubili malo več kot 40 odstotkov kohezijskih sredstev in zato ta predlog, kakršen je, za nas ni sprejemljiv,” je pojasnil Igor Senčar.

Gre za 40 odstotkov manj v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom 2007-2013, ko Slovenija za kohezijsko politiko dobi okoli 4,3 milijarde evrov, torej bi po Van Rompuyevem predlogu dobila 1,7 milijarde evrov manj oziroma 2,6 milijarde evrov.

Nezadovoljne neto prejemnice

Z Van Rompuyevim predlogom so po Senčarjevih besedah nezadovoljne tudi številne druge članice, zlasti vse neto prejemnice, a neto plačnice na drugi strani menijo, da so potrebni še dodatni rezi v evropski proračun.

“Vsi si želimo, da bi prišlo do kompromisa še v tem tednu, a ne do kakršnega koli kompromisa. Tudi Slovenija si bo prizadevala izboljšati situacijo, zlasti pa je za nas pomembno, da bomo še naprej ohranili položaj neto prejemnice sredstev,” je še poudaril Senčar. Ta položaj sicer po njegovih besedah po Van Rompuyevem predlogu ni ogrožen.

V odgovoru na vprašanje, kolikšni rezi so za Slovenijo dopustni, je Senčar pojasnil, da rezi vsekakor bodo in da je jasno, da se bo obseg proračuna znižal v primerjavi s sedanjim, jasno pa je tudi, da je Slovenija v tem obdobju nadoknadila nekaj razvojnega zaostanka za evropskim povprečjem. Zaradi obeh dejstev je po njegovih besedah jasno, da bo Slovenija soočena z manj prilivi v svoj proračun iz naslova evropskih sredstev.

Ni še jasno, kaj bo z denarjem za kmetijstvo

“Je pa za nas ključno, ko govorimo o posameznih politikah, da so ti rezi uravnoteženi in da se približno primerljive kategorije držav članic lahko med seboj primerjajo, da so torej ti rezi takšni, da so v globalnem smislu pravični in tudi pravični do posameznih kategorij držav članic,” je še povedal.

V povezavi s sredstvi za razvoj podeželja, ki so za Slovenijo prav tako ključna, je Senčar pojasnil, da se tudi tu seveda obetajo precejšnji rezi, a da to področje za zdaj ostaja precej nedorečeno, tudi v najnovejšem predlogu še ni podrobnega razreza po članicah.

Prav zaradi tega je po njegovih besedah za zdaj tudi nemogoče govoriti o konkretnejših številkah o prihodnjem neto položaju Slovenije. Tudi to, kolikšna bodo vplačila Slovenije v proračun, je tako prezgodaj napovedovati, se pa ta s krčenjem obsega proračuna seveda manjšajo.

Številek se bodo še spreminjale

Končni dogovor o prihodkovni strani proračuna bo sicer odvisen od razpleta pogajanj o britanskem rabatu in drugih pavšalnih povračil za nekatere ključne neto prejemnice. Tu je še odprto vprašanje, katere članice naj prispevajo k tem pavšalnim povračilom. Slovenija se zelo zavzema za to, da morajo prispevati vse članice.

Običajno vsaka država na koncu pogajanj ohrani eno “rdečo črto”, torej stališče, pri katerem ne bo popuščala. Za Slovenijo bo ta “rdeča črta” to, da ohrani položaj neto prejemnice ter da si zagotovi ugodno obravnavo na področju kohezije in razvoja podeželja, ki bo primerljiva obravnavi razvitejših novink in manj razvitih starih članic.

Vse številke, ki sedaj krožijo, se bodo med pogajanji konec tedna še spreminjale, sicer opozarja Senčar.

Dogovor bojda vse bližje

Ključno vprašanje, od katerega bo odvisen razplet pogajanj ta konec tedna, je to, koliko se bo še šlo naproti neto plačnicam, ki zahtevajo dodatne reze. Senčar meni, da lahko pričakujemo dodatne reze, a ocenjuje, da se počasi približujemo končni vrednosti, potem pa bo treba doreči še podrobnosti, tako da so stvari “še kar zelo odprte”, se pa “približuje možnost dogovora”.

Van Rompuy bo v četrtek zvečer predstavil prenovljen predlog.

Če dogovora o večletnem proračunu 2014-2020 ne bi bilo mogoče doseči, bi se ta izračunal na podlagi zadnjega leta v sedanjem večletnem finančnem okviru, torej proračunu za leto 2013 plus inflacijske korekcije.

Senčar ocenjuje, da to za nikogar ne bi bila ugodna rešitev, saj bi bil to jasen signal, da se unija ni uspela dogovoriti, poleg tega bi to sprožilo precejšnje probleme s pravnimi podlagami za izvedbo proračuna.

STA

---