Predlog energetskega zakona medresorsko usklajen
Predlog energetskega zakona, ki v celoti v slovenski pravni sistem prenaša tretji energetski sveženj, je medresorsko usklajen in pripravljen za sprejem na vladi. Poleg prenosa evropske zakonodaje predlog zakona na novo ureja določitev omrežnin in pravnih podlag zanje, ki je bilo po ugotovitvah ustavnega sodišča v neskladju z ustavo.
Predlog energetskega zakona poleg prenosa evropske zakonodaje na novo ureja določitev omrežnin in pravnih podlag zanje, ki je bilo po ugotovitvah ustavnega sodišča v neskladju z ustavo Foto: Tjaša Gerič
LJUBLJANA
> Kot izhaja iz predloga zakona, objavljenega na spletni strani vlade, ta v celoti prenaša tretji energetski sveženj, kar bi morale članice EU v nacionalno zakonodajo prenesti do marca 2011 - gre za direktive, ki določajo, da je treba prodajo oziroma dobavo energentov ločiti od upravljanja z omrežjem in dostop do njega omogočiti tudi drugim ponudnikom.
Uredili naj bi trg z elektriko in zemeljskim plinom
Cilji so tako na novo urediti skupna pravila notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom, pa tudi predpisati pravila za ločevanje in certificiranje operaterja prenosnega sistema za elektriko ter pravno in funkcionalno ločevanje operaterjev prenosnih sistemov zemeljskega plina.
Predlog energetskega zakona ima več kot 1000 členov in je napisan na skoraj 500 straneh. V javni obravnavi je bil med 11. junijem in 5. julijem.
Prav tako naj bi se uredila pravila za delovanje sistemskih operaterjev in notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom skladno z določili tretjega energetskega svežnja, in sicer tako, da se krepijo konkurenca na tem trgu, pravice potrošnikov - odjemalcev, hkrati pa povečuje zanesljivost oskrbe z elektriko in zemeljskim plinom.
Predlog zakona implementira 10 evropskih direktiv, določa pristojne organe za izvajanje evropskih uredb in sankcije v primeru kršitve zakona.
Zakon izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča glede omrežnin
Predlagani zakon izpolnjuje tudi odločbe ustavnega sodišča iz leta 2011, ki se nanašajo na omrežnine. Ustavno sodišče je neskladje z ustavo med drugim ugotovilo pri določitvi omrežnin in pravni podlagi zanje, pri določanju dodatkov k omrežnini in pri določitvi cene za zagotavljanje sistemskih storitev.
Neskladja z ustavo so bila delno odpravljena z novelacijo sedanjega zakona, s tem predlaganim zakonom pa je celotno področje omrežnine urejeno na novo, skladno z načeli jasnosti in preglednosti.
Spremembe glede obnovljivih virov energije
Predlog zakona prinaša tudi spremembe na področju podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov ali iz soproizvodnje z visokim izkoristkom, s katerimi bo zagotovljeno, da obveznosti iz podporne sheme ne bodo več rasle nenadzorovano.
Nove določbe dajejo vladi pooblastilo, da odloča o predvideni rasti naložb v proizvodne naprave obnovljivih virov energije (OVE) in soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) za prihodnja obdobja. Pri tem bo upoštevala doseganje vmesnih ciljev iz akcijskih načrtov za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost ter možnost za zviševanje prispevkov in razpoložljivost drugih virov za podporno shemo.
Da se prepreči prehitra rast stroškov podporne sheme, se znižujejo pragi moči za proizvodne naprave, ki so upravičene do podpor s 125 na 10 megavatov za proizvodne naprave OVE, razen za veter, kjer je prag višji. Za proizvodne naprave SPTE se prag za podporo znižuje z 200 na 20 megavatov.
Predlog zakona nalaga agenciji za energijo, da vsako leto izvede javni poziv za projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE, ki želijo vstopiti v podporno shemo, pri čemer bo morala pri razvrščanju projektov upoštevati pogoje, ki jih bo z določanjem obsega novih investicij in ob upoštevanju sprejetih akcijskih načrtov za določeno obdobje določila vlada.
Pomembne nove določbe v predlogu zakona so določitev še dodatnih virov, ki jih ima lahko na razpolago vlada, da zagotovi zadostna sredstva za izvajanje podporne sheme in s tem zmanjša pritisk na končne odjemalce.
STA