Pred nami je leto še bolj suhih krav
Gospodarski kazalci se bodo v letu 2012 še poslabševali; bruto domači proizvod naj bi se skrčil za 0,9 odstotka, brezposelnost pa naj bi se do konca leta približala številki 120.000. Vlada je sicer pri pripravi rebalansa proračuna že računala na poslabšanje razmer.
Minister Janez Šušteršič pri pokrivanju luknje v proračunu računa na varnostno rezervo
LJUBLJANA> Po zadnjih izračunih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) naj bi se gospodarska rast v letu 2012 skrčila za 0,9 odstotka (lani se je skrčila za 0,2 odstotka).
Še več brezposelnih
V prihodnjih letih lahko pričakujemo poslabševanje razmer na trgu delovne sile. Lansko leto smo sklenili s 111.000 registriranimi brezposelnimi, letos pa se bo število brezposelnih v povprečju gibalo okoli 119.000. Stopnja registrirane brezposelnosti se bo z lanskih 11,8 odstotka povzpela na 12,9 odstotka.
Cene življenjskih potrebščin naj bi se letos povišale za dva odstotka. Plače se po izračunih Umarja praktično ne bodo zvišale.
Slovenija je kot majhno in odprto gospodarstvo zelo odvisna od dogajanja na tujih trgih, pojasnjuje direktor Umarja Boštjan Vasle. Če ne bo prišlo do oživitve gospodarske aktivnosti v državah, s katerimi trgujemo, bomo tudi mi težko dosegli rast. “Vsaka točka padca v mednarodnem okolju se preslika na Slovenijo,” pravi Vasle. Tveganje predstavljajo finančni trgi in cene zadolževanja, poleg zunanjih dejavnikov pa Vasle izpostavlja še podatek, da je Slovenija med državami EU na samem repu gospodarske rasti. Razlogi so torej tudi notranji, rešitev pa se v prvi vrsti skriva v konsolidaciji javnih financ nato pa tudi v ukrepih za povečanje konkurenčnosti.
Načrti za rebalans ostajajo enaki
Minister za finance Janez Šušteršič je ocenil, da ta neugodna ocena gospodarskih gibanj ne bo bistveno vplivala na pripravo rebalansa proračuna. Slabša napoved gospodarske dejavnosti bo sicer zmanjšala proračunske prihodke, vendar je vlada pri pripravi rebalansa že predvidela to možnost in dala na stran približno sto milijonov evrov varnostne rezerve. Ta rezerva naj bi bila ravno pravšnja za pokritje predvidenega izpada proračunskih prihodkov.
Vlada sicer ostaja pri zavezi znižati proračunski primanjkljaj na tri odstotke BDP. Glede na nove napovedi Umarja bo to terjalo 20 milijonov evrov večje krčenje porabe od prvotnih ocen, a to po Šušteršičevih besedah ne bi smelo biti večja težava.
Ministri so se sicer včeraj seznanili, kako svoje javne finance konsolidirajo v drugih evropskih državah, vlada pa je pripravila tudi prvi osnutek zakona, ki bi podrobneje uredil fiskalno pravilo, ko bo to zapisano v ustavi. Zakon bo dopuščal ustvarjanje proračunskega primanjkljaja v časih, ko se bo BDP krčil, vendar bo treba v gospodarsko uspešnih letih ustvarjati proračunske presežke. Zakon predvideva tudi ustanovitev samostojnega fiskalnega sveta, ki bo presojal uravnoteženost proračuna še pred njegovim sprejetjem v DZ.
JANA KREBELJ