Pred komisijo dva bivša predsednika nadzornikov NLB in NKBM

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je danes povabila na zaslišanje nekdanja predsednika nadzornih svetov NLB in NKBM. Danilo Toplek, ki je bil s položaja v NKBM predčasno razrešen kmalu po njeni dokapitalizaciji v letu 2011, je povedal, da je bilo največ danes slabih kreditov odobrenih v času izobilja.

Seja preiskovalne komisije državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, na kateri so kot pričo zaslišali nekdanjega predsednika nadzornega sveta NKBM Danila Topleka Foto: STA
Seja preiskovalne komisije državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, na kateri so kot pričo zaslišali nekdanjega predsednika nadzornega sveta NKBM Danila Topleka Foto: STA

LJUBLJANA > Položaj v NKBM se je slabšal sorazmerno s slabšanjem položaja vseh komitentov banke, je povedal Danilo Toplek. Pri odločanju o dodeljevanju kreditov so v banki zahtevali tistemu času primerna zavarovanja in ustrezno presojali boniteto kreditojemalcev, a glede na to, da je bilo največ slabih kreditov odobrenih med letoma 2004 in 2008, je Toplek ugotovil, da obrambni mehanizmi v času izobilja tako kot drugod tudi v bankah ne delujejo tako kot v času pomanjkanja.

Dobri krediti postali za banko slabi

Kriza, ki je izbruhnila v letu 2008, je vodila k temu, da so dobri komitenti postajali vse slabši, posledično so dobri krediti postali za banko slabi, je pojasnil. Topleku se zdi logično, da se podjetje, ki se sooči s pomanjkanjem denarja, v dilemi, kje dobiti denar za plače, najprej odloči za prenehanje plačevanja obresti.

Ob tem je bil kritičen do pomoči države bankam. “Menim, da bi se morali lastniki takrat odzvati podobno kot v Evropi, ko so bančni sektor na hitro normalizirali, ne pa da smo to vlekli tri do štiri leta,” je dejal. Po njegovem mnenju imamo danes od bank veliko manj kot v letih 2008 in 2009, dokapitalizirane banke namreč sedijo na državnem denarju in ne dajejo kreditov.

Razrešitev povezana z dokapitalizacijo NKBM

Toplek je nadzornemu svetu NKBM predsedoval med avgustom 2009 in avgustom 2011, ko je bil sredi mandata brez obrazložitve razrešen. “Bi lahko razrešitev hipotetično povezali z dokapitalizacijo v letu 2011,” je vprašal predsednik komisije Marko Pogačnik (SDS), Toplek pa je odvrnil, da več kot hipotetično.

Prepričan namreč je, da je takratna AUKN njegovo razrešitev predlagala zaradi dokapitalizacije, po kateri se je z delnicami NKBM kmalu začelo trgovati tudi na borzi v Varšavi. “Predvidevam, da marsikdo ni bil zadovoljen s tem, da smo na tako samostojen in neodvisen način izpeljali dokapitalizacijo,” je dejal Toplek, ki je prepričan, da bi okrepitev kapitalske ustreznosti banke uspela tudi brez intervencije AUKN, ki je takrat državnim podjetjem naložila nakup delnic banke.

Dokapitalizacija po navodilih države

Dokapitalizacija NKBM v letu v letu 2011 je člane komisije tudi najbolj zanimala. Toplek je pojasnil, da jim jo je država obljubila že poleti 2009, a po več kot letu dni so ugotovili, da z njo ne bo nič. Namesto tega jim je AUKN predlagala prodajo nekaterih naložb, česar pa niso storili. To bi bilo v popolnem nasprotju s strategijo banke in idejo o drugem finančnem stebru v Mariboru, je dejal.

Uprava in nadzorni svet banke sta zato začela sama iskati kapital na tujih finančnih trgih, pa čeprav je takrat ta ideja glede na razmere bila videti utopična. Odločili so se za varšavsko borzo in zanimanje je bilo veliko, vendar je AUKN državnim podjetjem naložila nakup delnic. “Posledično smo zavrnili 60 milijonov evrov vrednosti interesentov in se dokapitalizirali na način, kot si ga je zaželela država,” je spomnil Toplek, ki je bil z dokapitalizacijo banke zadovoljen, ne pa tudi z intervencijo države oziroma AUKN. Posledično je vrednost delnice začela hitro padati, je povedal.

STA


Najbolj brano