Pred Slovenijo še eno leto recesije, rast odvisna od sanacije bank

Slovenija bo po napovedih institucij prihodnje leto poleg Cipra edina država območja evra, ki bo ostala v recesiji, čeprav bo ta nekoliko blažja kot doslej.

LJUBLJANA > Napovedi se razlikujejo, večinoma pa predvidevajo od 0,7- do 1,4-odstoten padec BDP. Po mnenju ekonomistov bosta za zagon rasti nujna sanacija bančnega sistema in razdolževanje podjetij.

2014: Slovenija poleg Cipra edina članica območja evra v recesiji

Slovenija bo po napovedih Evropske komisije poleg Cipra prihodnje leto edina članica območja evra, ki bo še vedno v recesiji, slovenski bruto domači proizvod (BDP) pa naj bi upadel za 1,4 odstotka. V letu 2015 bo po napovedih komisije beležila najšibkejšo rast v celotni uniji.

Tako kot komisija tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) Sloveniji za prihodnje leto napoveduje 1,4-odstotno krčenje gospodarstva. Tudi IMF napoveduje, da bo Slovenija prihodnje leto poleg Cipra edina članica območja evra, katere gospodarstvo bo beležilo krčenje.

Nekoliko bolj optimistična je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki Sloveniji za leto 2014 napoveduje 0,9-odstotni padec BDP. Slovensko gospodarstvo bo ocenah OECD začelo postopno okrevati šele proti koncu leta 2015.

V svojih napovedih je najbolj pesimistična Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki prihodnje leto pričakuje 2,5-odstotni upad slovenskega BDP. EBRD opozarja, da slovenski izvoz postopoma raste, vendar pa gospodarsko dejavnost duši šibka domača poraba, ki je posledica razdolževanja gospodarstva in ukrepov za uravnoteženje javnih financ.

Bolj optimistične napovedi slovenskih finančnih institucij

Nekoliko bolj optimistične so v napovedih slovenske finančne institucije. Po napovedih Banke Slovenije se bo BDP prihodnje leto skrčil za 0,7 odstotka, medtem ko Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakuje 0,8-odstotno krčenje.

Negativno na bo na gibanje BDP po ocenah urada še naprej vplivala sanacija bančnega sistema in fiskalna konsolidacija, pozitiven pa bo tudi prihodnje leto predvsem vpliv izvoza.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v letu 2014 pričakuje 1,3-odstotni padec. Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek je pojasnila, da v zbornici vztrajajo pri svoji napovedi, čeprav je več faktorjev, ki bodo vplivali na to, kolikšen bo dejanski padec.

Po njenem mnenju bo morebitni izhod iz recesije odvisen predvsem od vprašanja, na kakšen način bo izvoznemu delu gospodarstva, ki je konkurenčen in ima posle, zagotovljeno financiranje poslovanja in kakšna bo sicer ocena Slovenije. “To namreč zelo vpliva na njihovo zunanje poslovanje,” je dejala.

Kar zadeva poslovanje na domačem trgu, predvsem gradbeništva, je po njenem mnenju ključno, kako bo to lahko izvajalo investicije na področju učinkovite izrabe energije in projekte, vezane na evropska sredstva. “Zavor na tem področju ni malo, vezane pa so predvsem na bančne garancije,” je poudarila.

“Možnost, da v drugi polovici leta pridemo v bolj pozitivne sfere, pa je močno odvisna od tega, kako bo zaživela slaba banka,” je izpostavila Avberškova.

Restriktivni učinki varčevanja države

Ekonomist Sašo Polanec meni, da bo Slovenija tudi v letu 2014 v blagi recesiji. “Čeprav se izvoz povečuje, pa je domače povpraševanje še naprej šibko. Varčevanje države, ki bo zmanjševala primanjkljaj, bo imelo restriktivne učinke,” je ocenil. Dodal je, da tudi zasebna potrošnja zaradi manjših dohodkov nima pravega zagona.

Za izhod iz recesije je po njegovem mnenju ključnega pomena povečanje konkurenčnosti z dvigom produktivnosti na ravni podjetij, hkrati pa realokacijo kapitala in zaposlenih od nizko produktivnih k visoko produktivnim.

Država bi, je poudaril Polanec, prav tako lahko povečala produktivnost oziroma. stroškovno učinkovitost. K temu bi najbolj prispevala odprava birokratskih ovir.

Sanacija bank ne bo dovolj za okrevanje gospodarstva

Da Slovenija v prihodnjem letu še ne bo izšla iz recesije, se strinja tudi ekonomist Matej Lahovnik. Kot je ocenil, bo Slovenija prihodnje leti beležila do dvoodstotni padec gospodarstva.

Sanacija bank po njegovem mnenju še ni zadosten pogoj za okrevanje gospodarstva, saj bodo zaradi slabe kapitalske ustreznosti oziroma prezadolženosi tista podjetja, ki denar za razvojno prestrukturiranje najbolj potrebujejo, še vedno najtežje prišla do finančnih virov.

V letu 2014 bo zelo pomembno tudi, kako operativno in učinkovito bo delovala Družba za upravljanje terjatev bank, saj bo od tega odvisno tudi prestrukturiranje nekaterih poslovnih sistemov.

Pomen sanacije bančnega sistema in finančnega prestrukturiranja podjetij v prihodnjem letu poudarja tudi ekonomist Jože P. Damijan. “Po pomenu za razvoj države gre za zadevo, ki jo lahko primerjamo morda le z obnovo po vojni porušenega gospodarstva ali s prestrukturiranjem gospodarstva in prehodom iz socialističnega v tržni gospodarski sistem, ki sta se zgodila hkrati z osamosvojitvijo,” je ocenil.

Po mnenju izvršne direktorice Združenja Manager Sonje Šmuc pa Slovenija med evropskimi državami najdlje opravlja izpit izhoda iz krize. Tega, kot je ocenila, ne moremo opraviti, ker se sprememb lotevamo prepočasi, ko se jih, pa delo opravimo polovičarsko. Med nujnimi ukrepi je navedla reforme, brez katerih ne moremo računati na dvig konkurenčnosti - od preloma s sistemsko korupcijo, do reforme trga dela, zdravstva in pokojninske reforme.

STA

---