Pravico do zasebnosti na obeh straneh Atlantika razumejo različno

Ad hoc skupina evropskih strokovnjakov, ki je ugotavljala dejstva v zvezi z množičnim zbiranjem osebnih podatkov državljanov EU s strani ZDA, je danes objavila poročilo o svojih ugotovitvah. Članica skupine Nataša Pirc Musar je poudarila več točk, ki kažejo na “diametralno nasprotno”.

LJUBLJANA > Nataša Pirc Musar je sodelovala v skupini strokovnjakov, ki jim je Evropska komisija dala mandat za ugotavljanje dejanskega stanja aktivnosti ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) glede množičnega zbiranja informacij in osebnih podatkov o državljanih EU. Pojasnila je, da so bili v skupini tako strokovnjaki s področja pravice do varstva zasebnih podatkov kot tudi s področja varnostno-obveščevalnih služb. Delovanje skupine je slovenska informacijska pooblaščenka ocenila kot “zelo dobro”.

V pogovoru je Pirc Musarjeva navedla najpomembnejše točke, ki so izpostavljene tudi v poročilu in po njenem najbolj kažejo na zelo različno razumevanje pravice do zasebnosti na obeh straneh Atlantika.

Metapodatki

“Prva je, da v ZDA tako imenovanih metapodatkov ne obravnavajo kot osebne podatke,” je pojasnila sogovornica. Metapodatki so podatki, ki so shranjeni v tako imenovane retencijske baze pri operaterjih telekomunikacij. “Gre za podatke o tem, kdo je koga klical, kdaj ga je klical, na kateri lokaciji se je nahajal, koliko časa je z njim govoril,” pojasnjuje Pirc Musarjeva. V Evropi je metapodatek varovan osebni podatek, v ZDA pa ni tako.

Naslednja velika razlika je, da ZDA “ne priznavajo nivoja varstva osebnih podatkov ob času zbiranja teh podatkov”, nadaljuje strokovnjakinja. Zbiranje podatkov zanje tako ne pomeni obdelave osebnega podatka, kar je povsem nasprotno kot v EU.

Tretja točka, ki jo navaja Nataša Pirc Musar in je po njenem za evropske državljane zelo pomembna, je ta, da prvi in četrti amandma ameriške ustave ne priznavata nobenih pravic tujcem. V ZDA so se po njenem “postavili na stališče, da je pravica do zasebnosti v ZDA državljanska pravica, ne pa temeljna človekova pravica”.

NSA ima veliko podatkov

ZDA zdaj tako, kot opaža Pirc Musarjeva, veliko delajo na tem, da zmanjšajo škodo, ki jo povzročajo svojim državljanom. “Skoraj nič oziroma bore malo pa se govori o tem, kakšne pravice imamo tisti, ki nismo državljani ZDA, pa vendarle ima NSA o nas precej podatkov,” izpostavlja.

Četrta pomembna razlika je, da se v ameriškem pravu očitno premalo naslanjajo na načelo sorazmernosti, poudarja Pirc Musarjeva. Gre za načelo, po katerem naj bi upravljavec obdeloval točno toliko podatkov, kolikor jih potrebuje za dosego namena. V evropskem, tudi slovenskem pravu, je načelo sorazmernosti tisto, ki omejuje upravljavca in varuje pred masovnim zbiranjem osebnih podatkov. Pri nas se lahko posameznik, če pride do kršitve njegovih pravic, tudi sklicuje na to načelo, “v ZDA pa temu načelu preprosto ne posvečajo nobene pozornosti”, o glavnih ugotovitvah skupine dodaja strokovnjakinja.

Po besedah Pirc Musarjeve so zelo zgovorna tudi področja, na katerih ZDA molčijo in so jih strokovnjaki prav tako poudarili v svojem poročilu. “Molčijo pri metodah obveščevalnih služb, tam preprosto niso pripravljeni niti dovolj podrobno pojasnjevati zakonskih določil. Zelo zelo previdni pa so tudi, ko razkrivajo podatke o tem, koliko ameriško tajno sodišče dovoljuje prisluhov in prisluškovanj,” je primere osvetlila sogovornica.

Podatke iz EU izvažajo na strežnike v ZDA

Strokovnjaki so poročilo napisali v pomoč Evropski komisiji, ki mora v zvezi z afero Snowden poročati Evropskemu parlamentu, pojasnjuje Pirc Musarjeva. Možne posledice so ukinitev z ZDA sklenjenih sporazumov - sporazuma o prenosu podatkov Swift in o varnem pristanu.

Predvsem ukinitve slednjega se bojijo ameriški internetni velikani, kot so Google, Amazon in Microsoft, opozarja Nataša Pirc Musar. Sporazum jim namreč omogoča, da se lahko v primeru, da zagotavljajo zadostno raven varstva osebnih podatkov, podatki iz EU izvažajo na strežnike v ZDA.

“Tukaj bo verjetno tudi ameriška industrija znala in zmogla pritisniti na svojo vlado, da do razdrtja tega sporazuma ne pride,” poudarja strokovnjakinja. To pa po njenem mnenju pomeni, “da bodo ZDA morale ponuditi EU precej več, kot ponujajo zdaj - skoraj nikakršnega varstva za državljane EU”.

STA

---