Povprečni Hrvat ima na računu 527 evrov minusa
Povprečni dolžnik na Hrvaškem je 41-letni Zagrebčan, ki ima srednjo šolo, na svojih računih pa za 17.409 kun (2305 evrov) minusa, je pokazala raziskava agencije za plačila in nakup povpraševanj EOS Matrix. Lani je bila povprečni dolžnik ženska s srednješolsko izobrazbo, ki je bila dolžna 17.015 kun (2253 evrov).
Fotografija je simbolična Foto: Nikola Solic
ZAGREB> V raziskavi, ki so jo izvedli na 2000 anketirancih, so v omenjene dolgove seštevali stanja na tekočih računih, bančnih karticah, posojila in dolgove za telekomunikacijske storitve.
Nelikvidnost je ena izmed najhujših bolezni hrvaškega gospodarstva in je presegla 42 milijard kun (5,56 milijarde evrov). Blokirani so računi več kot 212.000 državljanov, ki so skupaj dolžni dobrih 13 milijard kun (1,72 milijarde evrov). Blokiranih je tudi približno 73.000 podjetij. Jutarnji list je objavil tudi lestvico nelikvidnosti enajstih držav, pri čemer je Hrvaška na tretjem mestu za Grčijo in Romunijo, pred Španijo in Bolgarijo. Slovenije ni na lestvici.
Povprečni Hrvat je tako letos imel za 3979 kun (527 evrov) minusa na tekočem računu, na bančnih karticah je bil v rdečem za 7705 kun (1020 evrov), imel je 4910 kun (650 evrov) posojil in 815 kun (108 kun) neplačanih računov za telefon, je objavil danes Jutarnji list.
Lani je imel povprečni dolžnik na Hrvaškem za 60 evrov manj minusa na tekočem računu, obenem pa za 25 evrov več dolgov na bančnih karticah. Imel je tudi za sedem evrov več posojila in za dobrih deset evrov manj neplačanih računov za telefon. Torej je letos svoje dolgove zvišal za 52 evrov.
Direktorica EOS Matrixa, Barbara Cerinski je poudarila, da letos ni bilo videti velikih sprememb v primerjavi z letom 2011. Dodala je, da so prebivalci očitno začeli več pozornosti posvečati svojim realnim zmožnostim.
Sodna izvedenka za bančništvo in finance, Marija Duljković je izpostavila, da se poskus izplačila dolgov z zadolževanjem na drugih karticah imenuje “dolžniška spirala” ter da gre za klasično prelivanje iz votlega v prazno.
“Ljudje se spomnijo različnih načinov, da bi začasno zaprli posojila, saj je bila še v 90. letih razširjena praksa, da bi, denimo, denar dvigovali na bankomatih v Sloveniji in na ta način za kratek čas poskusili urediti dolgove,” je povedala Duljkovićeva.
Izrazila je dvom, da bodo hrvaški državljani tudi v prihodnje lahko porabili toliko, kolikor zaslužijo glede na slabih 350.000 brezposelnih in več kot 83.000 tistih, ki delajo več mesecev brez plač.
STA