Poslanci “sive ekonomiste” iščejo tudi med vinarji

DZ ima danes na dnevnem redu predlog novele zakona o vinu, enega od ukrepov zoper sivo ekonomijo. Z njim želi vlada doseči, da bi pridelek prijavili tudi vinarji, ki zdaj tega ne počnejo in s tem registriranim pridelovalcem pomenijo nelojalno konkurenco.

LJUBLJANA > V opoziciji se strinjajo, da je trg vina potreben ureditve, predlagajo pa blažje kazni.

Po ocenah ministrstva za kmetijstvo in okolje je v Sloveniji med 17.000 in 18.000 hektari obdelanih vinogradov, od katerih je v register pridelovalcev grozdja vpisanih dobrih 16.000 hektarov površin, medtem ko se pridelek prijavlja le s 13.500 hektarov.

Omejitev točenja neustekleničenega vina

Ocenjuje se, da je večina neevidentiranega pridelka sicer namenjenega lastni predelavi, ga pa gre nekaj tudi v promet brez predpisanih listin in ustrezne označitve, predvsem prek gostinskih obratov. Predlog novele zakona zato širi pristojnosti vinarskih inšpektorjev na nadzor nad prometom z vinom v gostinskih obratih ter omejuje točenje neustekleničenega vina.

Prepoved ne velja za vino iz inox posod

Katarina Hočevar (DL) je ob tem pojasnila, da prepoved točenja v gostinskih obratih ne bo veljala za vino iz inox posod preko naprav za točenje oziroma tako imenovanih šankomatov. Večina vina, ki ga nudijo gostinski obrati kot odprto vino, se toči na takšen način, je dejala.

Kaj pa če je vinar hkrati tudi gostilničar? Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša je odgovorila, da lahko kot kmet prodaja vino neustekleničeno v svojem obratu, v gostinskem obratu pa mora biti to vino v steklenicah. Renata Brunskole (PS) s tem odgovorom ni bila zadovoljna in je menila, da je omenjena določba premalo premišljena.

SDS: Kazni so previsoke

Z novelo zakona se tudi poenostavlja postopek kaznovanja ter zvišuje kazni za prekrške, in sicer za večje prekrške za trikrat, za manjše pa za 50 odstotkov. Po mnenju poslancev SDS so kazni previsoke in predlagajo, naj se jih znižajo, čemur pa v koaliciji nasprotujejo.

Tudi državna sekretarka je nasprotovala znižanju kazni. V SDS predlagajo, da je večina predlaganih glob po tem amandmaju bistveno nižjih, kot pa so prepisane z zdaj veljavnim zakonom.

Mirko Brulc (SD) je ocenil, da bodo z novelo zakona pridobili vsi: vinarji, ker jih bo zakon zaščitil pred nelojalno konkurenco, potrošniki, ki bodo lahko pili bolj kakovostno vino, prav tako tudi država, ki bo v duhu boja proti sivi ekonomiji pobrala svoj delež pogače.

Predlog je podprl tudi Branko Ficko (PS), ki je ugotovil, da se slovensko vinogradništvo in vinarstvo utaplja v sivem trg. Panoga zaradi nelojalne konkurence izgublja karakter gospodarske dejavnosti, je dejal in menil, da je pomembno je, da spremembo podpirajo vinarji in vinske kleti, torej pravne osebe in samostojni podjetniki.

Predlogu novele izrecno nasprotujejo le v NSi

Novela še določa, da se bo za vsako leto določilo skupno pridelavo vina in grozdja v celotni Sloveniji. da bi se omogočilo bolj obsežen in učinkovitejši nadzor, pa bodo pristojnost nadzora nad sporočanjem podatkov v register pridelovalcev grozdja in vina dobile tudi upravne enote.

Predlogu novele zakona izrecno nasprotujejo le v NSi. Iva Dimic (NSi) je spomnila na opozorila Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, da bo prepoved točenja neustekleničenega vina osiromašila turistično ponudbo in s tem odvrnila goste, predvsem iz vinorodnih delov Slovenije. V EU je to področje urejeno veliko bolj prožno, a vseeno omogoča natančen nadzor, je dejala in nasprotovala nameri, da bi s pretirano zakonsko ureditvijo otežili življenje in delo ljudem.

STA

---