Popravki zakona niso prinesli rešitve problema izbrisanih

Izbris kot “najhujša kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji” tudi po 20 letih ostaja nerazrešen, so na novinarski konferenci opozorili predstavniki Amnesty International Slovenije, Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije in Mirovnega inštituta. Poudarili so, da popravki zakonodaje iz leta 2010 dejansko niso prinesli rešitve problema.

LJUBLJANA>Nataša Posel iz Amnesty International Slovenije je povedala, da so nevladne organizacije že ob sprejemu popravkov zakona o izbrisanih iz leta 2010 opozarjale, da zakon ne bo dosegel svojega namena. Tudi če bi zakon učinkoval, pa je po njeni oceni šele prvi korak k celoviti rešitvi problematike.

Slovenija še ni priznala “kolektivno kršitev človekovih pravic”

Opozorila je tudi, da država doslej še ni priznala, da je šlo za “kolektivno kršitev človekovih pravic”, prav tako pa še ni opravila preiskave, kako je do izbrisa prišlo in kdo je bil zanj odgovoren. Pojasnila je, da so se nevladniki v sredo sestali s predsednikom državnega zbora Gregorjem Virantom, vendar pa z obžalovanjem ugotavlja, da glede problematike “niso na isti valovni dolžini”. Opozorila pa je, da so institucije mednarodne javnosti s problemom seznanjene in ga dojemajo kot madež na področju varstva človekovih pravic v Sloveniji.

Popravek zakona je bil prvi korak k popravi človekovih pravic

Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta je poudarila, da je zakon izpred dveh let sicer pomenil prvi korak k popravi človekovih pravic, vendar pa se je v praksi v zadnjem letu in pol pokazalo več težav.

Postopki so izjemno počasni, po njenih izkušnjah najkrajši možen postopek traja devet mesecev. Opozorila je tudi, da uslužbenci upravnih enot, ki zadeve rešujejo, o zadevi niso dovolj dobro obveščeni, problematična pa je tudi taksa v višini 95 evrov, ki jo morajo plačati vlagatelji zahtev. Zakon je napisan “izjemno restriktivno”, poleg tega pa ne prinaša osnove za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, je povedala.

Za status je zaprosilo samo 230 izbrisanih od 13.000

Pojasnila je, da je doslej od približno 13.000 upravičencev za status zaprosilo le 230 izbrisanih, od tega je bilo 59 vlog rešenih pozitivno, 80 je bilo zavrženih, v ostalih primerih pa postopki še potekajo. Izbrisani so že vlagali tudi odškodninske zahtevke, vendar niti ena oseba doslej še ni uspela odškodnine zaradi izbrisa tudi izterjati. Razlog je bil en sam, in sicer zastaranje, je izpostavila Kogovšek Šalamonova.

Zakon ni dosegel svojega namena

Zakon torej po njenih besedah namena ni dosegel. Odprava krivic bi zato morala slediti standardom mednarodnega prava, kar pomeni odpravo posledic izbrisa in celovito odpravo škode, vključno z odškodnino in rehabilitacijo, je prepričana. Od aktualne vlade pa pričakuje, da bo nadaljevala s prizadevanji prejšnje za popravo krivic.

Predstavnica civilne iniciative izbrisanih Mirjana Učakar je med drugim opozorila, da jih bo glede na dinamiko reševanja problematike izbris očitno spremljal vse življenje. Niko Jurkas iz Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije pa je izpostavil ekonomski vidik izbrisa. Vse odkar so bili izbrisani, je poleg njih tudi država utrpela precejšnjo finančno škodo, saj odtlej niso več imeli službe, zaradi česar tudi niso plačevali davkov, je pojasnil.

STA

---