Politika (že spet) iz ozadja steguje lovke po srenjski zemlji

Potem ko je po prelomu tisočletja usahnila prva povezava slovenskih jusov in srenj, Zveza agrarnih skupnosti Slovenije, ki jo je vodil Rudi Šimac, se zdaj zgrinjajo črni oblaki tudi nad Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, ki deluje le slabi dve leti.

2. junija 2012 so predstavniki agrarnih skupnosti iz vse Slovenije v Sežani ustanovili združenje, ki pa ga zunanji dejavniki zdaj želijo razbiti Foto: Tjaša Gerič
2. junija 2012 so predstavniki agrarnih skupnosti iz vse Slovenije v Sežani ustanovili združenje, ki pa ga zunanji dejavniki zdaj želijo razbiti Foto: Tjaša Gerič

PRIMORSKA > Za danes ob 11. uri je v Hrpeljah sklicana izredna skupščina Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije (ZPASS). Ni pa gotovo, ali skupščina sploh bo. Sklical jo je predsednik združenja Anton Može, vendar so nekaj dni po sklicu člani dobili domov tudi obvestilo in sms sporočilo generalnega sekretarja Tineta Premrla, da izredna seja ni sklicana skladno s statutom. Več kot polovica članov upravnega odbora je namreč 16. februarja od Možeta zahtevala, naj skliče izredno sejo skladno s statutom in nanjo uvrsti razrešnico predsedniku in nadomestne volitve. Može pa je sejo sklical le osem dni pred sejo, nanjo pa poleg volitev uvrstil še druge točke (razrešnice pa ne).

Notranji spori ali ...

A čeprav se na prvi pogled zdi, da je v ospredju spor med Možetom, ki mu večji del upravnega odbora očita samovoljno delovanje, in Premrlom, ki mu Može očita osebno okoriščanje s sredstvi združenja, so razsežnosti trenj, ki zadnje mesece pretresajo ZPASS, mnogo širše in za slovenske agrarne skupnosti in srenjsko zemljo mnogo usodnejše.

Svoje lovke po združenju namreč steguje politika, opozarjajo poznavalci dogajanja. Pri tem gre za klasično kmetijsko navezo stranke SLS in Kmetijsko gozdarske zbornice, dodajajo. Ta naveza se kaže v nekaterih konkretnih imenih, pri čemer naj bi bil po neuradnih virih med glavnimi pristaši stranke podpredsednik združenja Vito Komac, sicer predstavnik AS Čezsoča, na državni ravni pa naj bi niti vlekel predvsem Branko Ravnik, od začetka leta direktor Zborničnega urada Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pred tem državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in še prej direktor direktorata za kmetijstvo.

Kdo bo pisal nov jusarski zakon

Pri tem bodo, opozarjajo člani ZPASS, ki jim je cilj skupno dobro slovenske jusarske zemlje, kratko seveda potegnile agrarne skupnosti po vsej Sloveniji, ki se prav zdaj borijo za nov zakon o agrarnih skupnostih. Z velikim prizadevanjem predsednika prvega združenja Rudija Šimaca je namreč leta 1994 slovenska država sprejela zakon o vrnitvi premoženja in pravic agrarnim skupnostim, ki jim ga je prejšnja država z nacionalizacijo odvzela v času od leta 1947 do začetka 50. let prejšnjega stoletja. Po tem zakonu se je v Sloveniji ponovno vzpostavilo skoraj 700 agrarnih skupnosti, kar je veliko, a še vedno le dobra tretjina od približno dva tisoč, kolikor jih je delovalo na Slovenskem ob koncu 19. stoletja. Tudi vrnjene zemlje imajo mnogo manj, kot so jo imeli njihovi predniki - le 3,5 odstotka površin je v lasti agrarnih skupnosti, medtem ko so jo imele leta 1895 kar 20 odstotkov.

Toda v zadnjih letih se je izkazalo, da je zakon iz leta 1994 pomanjkljiv in prav na pobudo ZPASS so nastala izhodišča novega zakona. A že med usklajevanjem teh izhodišč se je pokazalo, da so znotraj združenja različni interesi - ali natančneje: da različne interese prek posameznih članov vsiljujejo zunanji akterji - politiki, občine in drugi, ki imajo apetite po srenjski zemlji in jim je enotno združenje v napoto.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano