Poleti konobar, pozimi pa natakar

Dalmatinski hotelir in njegov kolega iz slovenskih Alp, denimo, sta idealna kombinacija za povezovanje, izstreli Branko Roglić, ustanovitelj družbe Orbico, ko ga vprašajo, kje vidi priložnosti za sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi podjetji po vstopu Hrvaške v EU.

PORTOROŽ> “Hotelirji v Dalmaciji imajo štiri mesece poletne sezone, potem mrtvilo, v slovenskih Alpah pa je ravno obratno. Če bi taki dve podjetji povezali, bi hotelski delavci in natakarji lahko poleti delali na morju, pozimi pa v Sloveniji, v tem vidim zelo veliko priložnost,” pravi podjetnik Branko Roglić, ki je z Orbicom začel še v nekdanji Jugoslaviji, danes pa ima podjetja v 17 državah in 2700 zaposlenih. Turizem, kamen, ladjedelništvo - to so področja, na katerih bi lahko bila Hrvaška konkurenčna, razmišlja Roglić.

Za Roglića je zgled Rimini

Hrvaška je v globoki krizi, zdaj pa prihaja še izkušena konkurenca iz zahoda, ugotavlja: “Tuja podjetja bodo potolkla domačo hrvaško proizvodnjo, ki jo zaznamuje nizka produktivnost.” Problem so po njegovem tudi hrvaški menedžerji, ki še vedno niso navajeni delati v tržnem okolju. Napovedim, da bo prihodnje leto imela 0,7 odstotno rast, Roglić ne verjame. “To ni mogoče. Pričakujem dvoodstotni padec in krizo še pet ali šest let.”

Po drugi strani pa se bodo po 1. juliju lahko razvile lepe priložnosti za ideje in svež kapital z zahoda. “Pridite čimprej s svojimi idejami na hrvaški trg, razvijte Hrvaško in zaposlujte naše ljudi! Predvsem na obalo, tam je priložnost za biznis. Poglejte Rimini, ima 17 kilometrov obale, a od tega večje prihodke kot vsa turistična Hrvaška skupaj, tu so še velike priložnosti,” vabi Roglić.

Podjetni že iščejo niše in partnerje

Direktor GZS Samo Hribar Milič vidi priložnosti v skupnem nastopu slovenskih in hrvaških podjetij na tretjih trgih, ne le na Balkanu, ampak tudi v Rusiji in na Bližnjem vzhodu, predvsem na področju turizma in logistike. Poudarja, da ima 500 slovenskih podjetij že svoje družbe na Hrvaškem, več kot 1000 pa jih že vsak dan sodeluje čez mejo in gotovo zdaj še iščejo nove tržne niše in partnerje.

Ivana Gazić z Zagrebške borze je opozorila na ovire, ki jih morajo preskakovati zainteresirani tuji investitorji na Hrvaškem: “Biti morajo res veliki optimisti, da vztrajajo. Ikea, denimo, tri leta ni mogla dobiti dovoljenja za cesto.” Glede prihodnosti pa predlaga: “Slovenija in Hrvaška sta dve zelo majhni ekonomiji. Tujci nas vedno sprašujejo, zakaj imate dve borzi. Prisluhniti bi jim morali.”

Slovenski in hrvaški sogovorniki so o priložnostih po vstopu Hrvaške v EU razpravljali na okrogli mizi in finančni konferenci v Portorožu. Škoda je le, da v angleškem jeziku; organizatorji so pojasnili, da jih mlajša publika sicer ne bi razumela.

KATJA GLEŠČIČ

---