Po zunajtelesni oploditvi se je v Sloveniji rodilo 13.000 otrok

Po postopkih zunajtelesne oploditve se v Sloveniji rodi nekaj več kot štiri odstotke otrok, kar nas uvršča v sam evropski vrh, je ob 30. obletnici prve nosečnosti po postopkih zunajtelesne oploditve v Sloveniji povedala predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo Eda Vrtačnik Bokal.

LJUBLJANA>Eda Vrtačnik Bokal je dodala, da se je v tem času tako rodilo okrog 13.000 otrok.

Klinični oddelek za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana sodi po njenih besedah v sam vrh reproduktivne medicine. V 30 letih se je zviševalo število nosečnosti po opravljeni zunajtelesni oploditvi. V prvem desetletju je bilo v Ljubljani uspešnih devet odstotkov oploditev, v drugem desetletju 20 odstotkov in v tretjem desetletju 28 odstotkov začetih postopkov.

Pri mlajših od 38 let je rodila vsaka druga ženska, pri starejših vsaka četrta

Še bolj pomembna je, kot pravi Vrtačnik Bokalova, zbirna stopnja nosečnosti in rojstev. Ker v Sloveniji država povrne stroške za šest postopkov zunajtelesne oploditve in še nadaljnje štiri za vsako rojstvo, so zbirno stopnjo nosečnosti in rojstev ugotavljali tako, da so analizirali podatke vseh parov, ki so leta 2006 vstopili v postopke zunajtelesne oploditve in jih obravnavali do leta 2012. Pri mlajših ženskah od 38 let je rodila vsaka druga ženska, pri starejših pa vsaka četrta.

Predstojnica oddelka za reprodukcijo je povedala, da je za doseganje višje zbirne stopnje porodov pomembno, da ženske ponavljajo postopke, zato morajo biti ti postopki kratki in čim bolj prijazni. Včasih so trajali pet tednov, zdaj pa so polovico krajši.

Znanje koristno tudi za ženske, ki so zbolele za rakom

Znanje, povezano s postopki zunajtelesne oploditve je prineslo korist tudi za tiste ženske, ki so zbolele za rakom in potrebujejo zdravljenje s kemoterapijo in radioterapijo. Poudarila je, da je pred zdravljenjem dovolj časa za pridobitev zarodkov, ki jih zamrznejo in shranijo za kasnejši čas. Zamrznjene zarodke hranijo pet let, po desetih letih pa jih zavržejo.

Trenutno beležijo 15 odstotkov neplodnih parov, kar je po besedah Vrtačnik Bokalove velik javno-zdravstveni problem. Pojavnost narašča predvsem zaradi odlaganja starševstva na kasnejši čas, debelosti in spolno prenosljivih bolezni.

Zdravijo tudi neplodnost pri moških

Embriologinja Irma Klun Virant je poudarila, da je bila v prvih letih ozdravljiva predvsem ženska neplodnost, tudi tehnike zunajtelesne oploditve so bile prilagojene zdravljenju ženske neplodnosti. Od leta 1993 naprej pa zdravijo tudi neplodnost pri moških. Vsako leto vpeljejo tudi nove metode zunajtelesne oploditve. Poleg tega so sposobni spremljati dinamiko razvoja zarodkov pod posebnim mikroskopom. To omogoča, da napovejo, kako se bo zarodek razvijal in kako različni dejavniki vplivajo na njegov razvoj, je povedala Klun Virantova.

STA

---