Po več kot 20 letih znova zapuščinska razprava po Titu

Po več kot 20 letih se je na sodišču v Beogradu nedavno znova začela zapuščinska razprava, na kateri naj bi razdelili imetje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Zapuščinska razprava se je sicer začela že leta 1983 na zahtevo Titovega sina Žarka, nasprotovala pa naj bi ji Titova vdova Jovanka.

BEOGRAD> Na razpravi konec oktobra so po poročanju beograjskega dnevnika Večernje novosti sodelovali trije otroci pokojnega Titovega sina Žarka - Josip-Joška in Zlatica iz njegovega prvega zakona ter Svetlana iz tretjega zakona -, in pravni zastopniki Jovanke Broz. Jovanke na sodišče osebno ni bilo, prav tako nista prišla Titov drugi sin Mišo in vnuk Edvard, Žarkov sin iz drugega zakona, ki živita v Zagrebu. Naslednja razprava je napovedana za 23. december.

Po besedah Joške Broza so na oktobrski razpravi razdelili popise imetja, ki naj bi si ga razdelili dediči pokojnega predsednika. Poleg tega so Jovankini odvetniki sodišču izročili popis stvari, za katere zahtevajo, da se jih izloči iz Titove zapuščine, saj naj bi šlo za njeno osebno lastnino.

Kot sicer pišejo Večernje novosti, na popisih premičnin, ki naj bi si jih nasledniki razdelili, ni številnih najdragocenejših predmetov pokojnega Tita. Da so popisi imetja, ki so jih sodišču dostavili iz Muzeja zgodovine Jugoslavije in Arhiva Srbije, očitno pomanjkljivi, naj bi nemudoma opazili predvsem Jovankini odvetniki.

Izginule dragocenosti

Med dragocenostmi, ki so očitno izginile, naj bi bile slike Oskarja Kokoschke in Francisca Goye, zdesetkana naj bi bila Titova zbirka pušk, manjkalo naj bi tudi več deset ročnih ur, katerih velik ljubitelj je bil pokojni predsednik. V njegovi zbirki so bili nekateri najdragocenejši primerki Rolexa, Pateka Philippea, Longinesa in drugih.

Gre predvsem za stvari s t.i. četrtega seznama Titovega imetja, ki je bil kar tri desetletja tajen in spravljen v službi državne varnosti, preden so ga izročili Arhivu Srbije. Na njem naj bi bilo vse, česar tedanje jugoslovansko vodstvo po Titovi smrti ni hotelo dati Jovanki - od nakita in slik ter zbirke narodnih noš do predsednikovega voznega parka, odličij, zlatih kočij in konjev.

Stvari na tem "razvpitem" seznamu naj bi bile vredne od 50 do 60 milijonov dolarjev, ocene Jovankinega nekdanjega odvetnika Toma File povzemajo Večernje novosti in dodajajo, da Tito po drugi strani ni imel lastnih nepremičnin - z izjemo majhnega vinograda, ki ga je kupil in nato še za časa življenja podaril sinu Žarku.

Doslej so si razdelili le avtorske pravice

Potem ko se je decembra 1983 na zahtevo Žarka začela zapuščinska razprava, so si dediči dolgoletnega jugoslovanskega voditelja doslej uspeli razdeliti le avtorske pravice za Titove knjige, od katerih je vsakemu pripadlo 4000 takratnih mark, še piše beograjski časnik. STA

---