Po dveh letih dogovor o ribiški reformi

Usklajevanje ribiške reforme, namenjene ohranjanju ribjih staležev, se je po skoraj dveh letih končalo, saj je Evropski parlament danes dosegel dogovor s svetom ministrov EU. Predstavnica parlamenta Ulrike Rodust je dogovor označila za zgodovinski, okoljevarstvene organizacije pa v dogovoru pogrešajo konkretnejše časovne opredelitve.

BRUSELJ > Dogovor, ki je bil usklajen po skoraj dveh letih pogajanj, morajo uradno potrditi še vlade držav članic sedemindvajseterice, vendar je pričakovati, da bodo ti koraki po današnjem dogovoru le še stvar formalnosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kompromisni dogovor določa obvezo k zaustavitvi prekomernega ribolova večine ribjih staležev do leta 2015, v izjemnih primerih pa bo ta rok lahko podaljšan za pet let.

V morje bi odvrgli sedem odstotkov rib

Eno najtežjih in najbolj spornih vprašanj v pogajanjih je bilo pravilo o iztovoru celotnega ulova oziroma prepoved zavržkov, ki je temelj reforme skupne ribiške politike in naj bi zagotovil vzdržnost evropskega ribištva. Danes sklenjen dogovor predvideva, da bodo ribiči v morje odvrgli le sedem odstotkov ulovljenih rib, to mejo pa naj bi postopoma znižali na pet odstotkov.

Sedanje stanje evropskega ribištva namreč ni vzdržno. Za večino ulova veljajo kvote, da bi izkoristili čim manj kvote, pa ribiči iz mrež pobirajo najbolj tržno zanimive ribe, ostalo pa mečejo čez krov. Posledica je velik ulov in množično vračanje mrtvih rib v morje, kar povzroča veliko škode.

Ključni slovenski cilji v pogajanjih so bili, naj bo delež dovoljenih zavržkov okoli sedem odstotkov, da se pri tem upošteva ulov vseh rib, za katere velja pravilo, ter da izjema, ki dovoljuje določen delež zavržkov, in obveznost popolnega iztovora začneta veljati istočasno.

Okoljevarstveniki: roki niso dorečeni

Okoljevarstvene organizacije so sicer načeloma podprle danes dosežen kompromisni dogovor, vendar pa, kot opozarjajo, ta ne prinaša dovolj specifičnih rokov za obnovitev ribjih staležev. “Večina vlad EU se je odločila za blokiranje pogajanj in niso želele sprejeti dogovora, ki bi omogočil okrevanje staležev in v prihodnjih desetih letih povečal prihodke ribičev,” je dejal Tony Long iz Svetovnega sklada za naravo (WWF).

Vodja Greenpeace v Sloveniji Nina Štros pa je ocenila, da je dogovor dobra novica, čeprav ostaja malce grenkega priokusa nad pomanjkanjem konkretne časovne opredelitve, do kdaj naj se ribji staleži obnovijo.

“Prvič v zgodovini je EU priznala pomen malih priobalnih trajnostnih ribičev in izpostavila potrebo po upoštevanju družbenih in okoljskih kriterijih pri dodeljevanju ribolovnih kvot,” je ocenila. Dodala je, da s tem reforma ribiške politike EU še ni zaključena, saj sedaj sledijo dogovarjanja za nov finančni okvir dodeljevanja subvencij temu sektorju.

STA

---