Pličanič napovedal nov korak k boljšemu delovanju pravne države

Minister za pravosodje Senko Pličanič napoveduje drugi korak od treh za zagotavljanje boljšega delovanja pravne države. Prvi korak je bil s sprejemom stečajnega zakona prejšnji teden že opravljen, pravi minister.

Minister za pravosodje Senko Pličanič je predstavil zakonodajne ukrepe ministrstva za pravosodje za učinkovitejše pravosodje Foto: Tamino Petelinsek
Minister za pravosodje Senko Pličanič je predstavil zakonodajne ukrepe ministrstva za pravosodje za učinkovitejše pravosodje Foto: Tamino Petelinsek

LJUBLJANA > V drugi korak pa sodita spremembi zakonov o sodiščih in sodniški službi ter sprejem zaveze državljanom med vlado in vrhovnim sodiščem.

Noveli zakona o sodiščih in sodniški službi zasledujeta tri cilje, je danes na novinarski konferenci pojasnil minister Senko Pličanič. Prvi je večja učinkovitost in posledično krepitev samostojnosti sodišča, drugi povečanje učinkovitosti in kakovosti nadzora nad sodno upravo ter povečanje odgovornosti sodstva.

Iz novel izhaja, da bi bila vsa sodišča zavezana k izvajanju projektov, ki prinašajo pozitivne učinke, denimo projektu Triaža. Prav tako bi morala določiti časovne standarde za skrajšanje trajanja postopkov, h katerim bi moral minister dati soglasje, obenem pa bi se zgodil prenos pristojnosti s pravosodnega ministrstva na vrhovno sodišče za krepitev samostojnosti sodne veje.

Z novelama predlagajo ustanovitev posebne službe za nadzor nad sodno upravo. Ta služba ne bi pomenila inšpekcijskega nadzora oziroma službe z inšpekcijskimi pooblastili, je pojasnil Pličanič, “ampak nek bolj omehčan nadzor, ki bi vseeno bil pomemben”. Ponovil je, da bi šlo za nadzor nad sodno upravo, ali so torej sodišča organizirana tako, da postopki potekajo hitro, ne pa za nadzor nad konkretnimi zadevami in njihovo vsebino.

Če bi služba ugotovila nepravilnosti, bi o tem pripravila poročilo, predsednik sodišča pa bi moral sprejeti določene ukrepe. Če ukrepi ne bi bili izvedeni, bi lahko služba kot skrajni ukrep sodnemu svetu predlagala razrešitev predsednika sodišča, je nadaljeval minister.

Predsednike sodišč bi lahko razrešili tudi, če sodišče dve leti zapored ne bi doseglo načrtovanih poslovnih rezultatov ali pa zadev sodne uprave ne bi opravljalo v skladu s predpisi in merili za večjo kakovost.

STA


Najbolj brano