Zakaj nekateri niso podpisali listine za Kras
O zaščitni klavzuli in ustanovitvi zavarovanega območja na Krasu imajo sežanski kandidati različna stališča. Strinjajo se le o tem, da naj Primorska (p)ostane enotna.
Soočenje kandidatov je nakazalo različne poti do zaščite Krasa
SEŽANA> Odnos kandidatov do Krasa je pokazalo soočenje v organizaciji Civilne iniciativa Kras (CI Kras), CI za Primorsko ter Liste za Kras in Brkine. Peticijo za uveljavitev zaščitne klavzule so podpisali: Gregor Mali (Stranka slovenskega naroda), Andreja Mahnič (SLS) in Breda Filipovič (SDS). Uroš Petohleb, ki sicer kandidira v Postojni in Pivki, je ni podpisal, a je v imenu LDS zatrdil, da je bil strankin minister Zalar prvi, ki se je v vladi začel resno ukvarjati s to tematiko. Anton Može (TRS) je ni podpisal, ker mu to ni bilo omogočeno v Senožečah, medtem ko Aljoša Jerič (Pozitivna Slovenija) ni dal svojega podpisa iz drugačnega razloga: “Nisem vedel, da obstaja, drugače bi jo bil podpisal.”Ljubislava Škibin (Desus) pa je zadevo cenila: “Mislim, da to ni pravi način.”
Magdalena Svetina Terčon (SMS) je ni podpisala, ker je “žalostno, da je treba zaščitni zakon”, medtem ko na tržnici prodajajo izdelke z napisi v italijanščini. Danica Skok (Lista Virant) tudi ne, saj so problem Slovenci, ki želijo čim večjo donosnost od pozidav Krasa. Ljubica Jelušič (SD) je ministrica, zato ni mogla delovati v civilni družbi, je pa spodbujala delo medresorske vladne skupine.
Filipovičeva, Mahničeva, Petohleb in Mali so podprli tudi ustanovitev zavarovanega območja na Krasu. Za Magdaleno Svetina Terčon je lahko Kraški regijski park (KRP) rešitev konflikta med razvojem in varovanje. A ne sme ga vsiliti država, je prepričana Škibinova, Skokova pa, da so v parku tudi ljudje, ki morajo živeti.
Može se je zavzel za to, da Kras ostane tak, kot je, Jelušičeva meni, da bo zaščita učinkovita le, če se bodo ljudje sami zavedli, da jo potrebujejo, in če ne bo “rezervat”. Po Jeričevem mnenju naj Kras gradi na turizmu in ne na restriktivnem varovanju.
TČ