Borut Pahor: “Ta tri leta so me naučila ponižnosti”

Prvak SD in dosedanji predsednik vlade Borut Pahor je prepričan, da bo nova vlada morala sprejeti reforme in da to ne bo mogoče brez sprememb referendumske zakonodaje. “Nevarno je predpostavljati, da jim bo uspelo, ker bodo bolj priljubljeni. Fiskalni zakoni na referendumu preprosto ne bodo šli skozi,” je prepričan Pahor.

“Če  že moram biti poražen, naj me porazijo ljudje, ki jim pripadam,” je bil dramatičen  Borut Pahor  v dnevni sobi družinske hiše v Šempetru
“Če že moram biti poražen, naj me porazijo ljudje, ki jim pripadam,” je bil dramatičen Borut Pahor v dnevni sobi družinske hiše v Šempetru  

>Še vedno mislite, da se Sloveniji ne more zgoditi grški scenarij?

“To je komaj verjetno. Slovenija namreč nima istih strukturnih problemov kot Grčija in Portugalska, kot jih je imela s slabo banko Irska in Italija z višino dolga. Zdravje naše ekonomije je dobro.”

>Večkrat ste povedali, da ste zaskrbljeni za prihodnost italijanskega gospodarstva s tezo, da smo nanj precej vezani ...

“To je zlasti pomembno za Primorsko. Padec reform, zlasti pokojninske, je začel strmo dvigovati obrestno mero dolgoročnih obveznic Republike Slovenije. Zaradi delne izpostavljenosti italijanskih bank v slovenskem bančnem sistemu, je ta virus, okužba, ki vznemiri finančne trge, doletela tudi Slovenijo in je ta obrestna mera priskočila še toliko bolj. Mislim pa, da smo glede proračunskega primankljaja v zlati sredini in imamo enega najnižjih dolgov, torej smo na varni strani in bi v primeru nove pogodbe o evru lahko izpolnili pogoje, da ostanemo v valutni skupini z Nemčijo.”

“Nova politika se bo najbrž odločila za ukinitev agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ker si želi nazaj moč in vpliv nad poslovnimi in kadrovskimi odločitvami v gospodarstvu, in tega me je strah.”

Spodrsljaji pri reformah

>Kaj je šlo najbolj narobe pri sprejemanju pokojninske reforme?

“Verjetno so bili spodrsljaji tudi na naši strani, a ne politične narave. Najbrž je res, da ni bilo najbolje skomunicirano, a to ni bistveno. Bistveno je najprej orožje, ki so ga imeli sindikati: referendum. Drug razlog je bilo nezrelo obnašanje dela opozicije. Medtem ko je SLS to podprla, vedoč, da so spremembe neizogibne, Slovenija ima mimogrede najnižjo upokojitveno starost, je največja opozicijska stranka dajala ljudem potuho, češ, da pokojninska reforma niti ni potrebna. Zaradi doseganja partikularnih, sindikalnih ali političnih, ciljev se je poskušalo zrušiti vlado, kar se je nazadnje tudi posrečilo.”

>Na referendum ste šli z dvema velikima vprašanjema. Prvič ste z arbitražnim sporazumom uspeli, drugič ne. Paketa reform se bo treba znova lotiti - bo treba prej spremeniti referendumsko zakonodajo?

“Kolega Janša pravi, da pristaja na spremembe, po katerih bi se poslancem vzela pravica, da bi predlagali referendum. Ta sprememba ni zadostna. Smo edina država, ki na referendumu odloča o fiskalnih zakonih.”

>Torej je odgovor da?

“Odgovor je, da bo imel novi predsednik vlade iste težave. Tudi diagnoza razlogov za padec reform je v veliki meri napačna. Večina misli, da je razlog nepriljubljenost vlade. To je nevarno, ker predpostavlja, da bo kdo drugi bolj popularen in bodo zato referendumi uspešni. A fiskalni zakoni ne bodo šli skozi, pa če bomo imeli najbolj popularno vlado na svetu.”

> Vedno se mota pod nogami zamisel o veliki koaliciji z Janezom Janšo ...

>“Zamisel mi je všeč, ker predpostavlja, da bomo druga največja parlamentarna stranka. Sicer pa me ideja ne navdušuje. Prvič zato, ker je njegova stranka nasprotovala vsem projektom, ki so šli na referendum, vključno z arbitražo. Drugič, ker se je v Evropi pokazalo, da so razen v Avstriji, kjer se je ta tradicija prijela, velike koalicije razočarale volilce. Poleg tega je dobro, da je ena velika stranka v opoziciji in gleda vladajoči pod prste.”

“Osebno imam drugačno presojo, kot tisti, ki so zapustili stranko. Imajo vso pravico, jaz pa kdaj čutim tudi kakšno dolžnost. Nikoli ne pustim na cedilu ljudi, ki jih vodim. To je moja pomembna politična deviza.”

Strankarska atmosfera in politične devize

> Ste bili v predvolilnem obdobju iz stranke deležni mnenj, da bi morali prepustiti vajeti Socialnih demokratov?

“Ta mnenja so se najprej pri meni in nato pri nekaterih drugih kolegih pojavljala sredi mandata. Zdaj pa moram reči, da teh diskusij ni in v stranki vlada neko začudenja vredno navdušenje. Atmosfera, ki je ne znam opisati, želja po dokazovanju, sodelovanju, delu, ki sem jo tekom mandata pogrešal. Proces je nepričakovan in me prijetno vznemirja.”

> Če bi, teoretično, SD znova postali relativni zmagovalci volitev in bi vam vnovič ponudili mandatarsko vlogo, bi jo sprejeli?

“Ja, bi jo. Verjetno lažje in z manj treme kot sem jo sprejel leta 2008. In mislim, da bi, če bi dobil mandat, še uspešneje vodil vlado, kot sem jo v tem surovem času. Kdorkoli jo bo, mu kriza ne bo prihranjena in potrebne bodo strateške odločitve prve kategorije, kot je bila tista o rešitvi odnosov s Hrvaško. Denimo odločitve, povezane z obstankom v valutni skupini, in nadaljnji eroziji naše suverenosti ter predaji pristojnosti Bruslju.”

>Pravijo, da bi morali Zoranu Jankoviću plačati kavo ...

“Cel mandat sem plačeval kave ...”

>Ampak v tem primeru naj bi mu jo plačali zato, ker vas je “rešil balasta”. Kaj menite o prebežnikih?

“Oni poznajo razlog za tako odločitev in jo sprejemam na znanje, sam pa česa takega ne bi naredil in kot se vidi iz moje več kot 20-letne kariere tudi nisem. Da sem kot mladenič prišel za vajenca h Kučanu, bil glede na svojo mladost precej pomemben pri liberalizaciji in demokratizaciji partije - 'sestop z oblasti' je nenazadnje moja sintagma - in tudi, ko se je zdelo, da gre partija na smetišče zgodovine, ostal z njo in se odločil, da jo moderniziram. Osebno imam drugačno presojo, kot tisti, ki so zapustili stranko. Imajo vso pravico, jaz pa kdaj čutim tudi kakšno dolžnost. Nikoli ne pustim na cedilu ljudi, ki jih vodim. To je moja pomembna politična deviza.”

> Ko smo že pri zvestobi: je bila kdaj kakšna dilema o tem, kje boste kandidirali?

“Ne, pri meni ne. Ko smo sredi mandata šli v težke reforme, sem na konferenci povedal, da nam bo to zbilo popularnost in da razmišljam o umiku iz stranke po končanem mandatu. Za to se potem takrat nismo odločili in ko sem začel razmišljati o tem, da bi vnovič šel na volitve, sem hvaležen sodelavcem, ki so razumeli, da želim biti znova izvoljen ali poražen doma. Ljudje so mi do sedaj tu zaupali, veliko bi mi pomenilo, če bi mi tudi tokrat. Če pa že moram biti poražen, naj me porazijo ljudje, ki jim pripadam.”

>Se vam še vedno zdi, da je bila ustanovitev Agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami dobra poteza?

“Da. Vem, da sem med redkimi, ki jo zagovarja. Nova politika se bo najbrž odločila za ukinitev agencije, ker si želi nazaj moč in vpliv nad poslovnimi in kadrovskimi odločitvami v gospodarstvu in tega me je strah.”

Pahor kot Mourinho

>Je ukinitev zaščitnega člena, ki varuje Posočje pred energetskimi posegi, upravičena?

“Soče ne bi namenil za hidroelektrarne, vsaj ne takšne, kot jo imamo v Solkanu. Soška dolina se mi zdi bistveno bolj atraktivna s turističnega in naravovarstvenega pomena. Pri tem nisem pristranski. Soška dolina je znamenitost sama po sebi in Soča je dajala ton tej lepoti. Ampak, kot vidite: vsak od nas se spozna na energetiko tako kot na nogomet. Tudi sicer sem se kot predsednik vlade pogosto počutil kot Mourinho. Sem na klopi, selektor svoje ministrske enajsterice, 90.000 gledalcev pa natančno ve, kako bi dalo gol.”

>Res pa je bil Mourinho malo bolj jezen na novinarskih konferencah ...

“To je res. Jaz sem razvadil novinarje glede odkritosti in odprtosti. Bomo videli, kako bodo prenesli molk novega predsednika vlade.”

>Če boste izvoljeni, boste sedeli v parlamentu?

“Seveda, velika čast je, če je človek izvoljen. Še nikoli si nisem tako želel, da bi bil izvoljen kot letos. Pa ne vem, zakaj.”

>Dan po tem, ko ste v parlamentu dobili nezaupnico, ste na proslavi ob priključitvi Primorske k matični domovini v Renčah, doživeli navdušen sprejem. Je bil to obliž na rano?

“Ko sem prišel v dvorano v Renče in slišal ta navdušeni aplavz, sem si mislil, bog ve, kdo je prišel, in sem se malo umaknil. Celo takšen samovšečen človek, kot sem jaz, počasi izgubi malo samozavesti. Ta tri leta so me naučila ne ponižanosti, ampak ponižnosti.

VESNA HUMAR


Najbolj brano