Papež gre na Kubo

Papež Benedikt XVI. je včeraj začel latinskoameriško turnejo, v okviru katere je najprej na obisku v Mehiki, nato pa bo šel še na Kubo. V Vatikanu poudarjajo, da sta obiska pastoralne narave, kljub temu pa so vsaj na Kubi pričakovanja od obiska velika tudi na politični ravni.

CIUDAD DE MEXICO> To je v sedmih letih pontifikata papeža Benedikta XVI. njegov drugi obisk v Latinski Ameriki, kjer živi približno četrtina vseh katolikov na svetu, in hkrati prvi v kateri od špansko govorečih držav. Pred tem je sveti oče leta 2007 obiskal Brazilijo.

V Mehiki, kjer bo še jutri, bo papež obiskal mesta Silao, Leon in Guanajuato, na Kubi, kamor bo prišel jutri in bo ostal so srede, pa bo poleg prestolnice Havane obiskal še Santiago.

Benedikt XVI. je za obisk izbral Mehiko zato, ker je za Brazilijo v Latinski Ameriki druga po številu prebivalcev, za katoličane pa se izreka kar 84 odstotkov od 112 milijonov Mehičanov. Vendar pa v zadnjih letih tudi tam opažajo zmanjševanje števila katoličanov in krepitev evangeličanskih sekt iz ZDA. Kljub predvsem pastoralni naravi obiska bo papež v Mehiki po napovedih Svetega sedeža poudaril problem nasilja, ki ga sprožata preprodaja in uživanje mamil. V državi je v boju proti trgovini z drogami v zadnjih petih letih umrlo že 50.000 ljudi.

Vrhunec obiska v Mehiki bo papeževa jutrišnja maša na prostem v parku Bicentenario v šestem največjem mehiškem mestu Leon, kjer pričakujejo več kot pol milijona ljudi. V Leonu bo papeža že danes sprejel mehiški predsednik Felipe Calderon.

Prestolnice Ciudad de Mexico papež ne bo obiskal, saj so mu zdravniki zaradi velike nadmorske višine (2300 metrov), na kateri leži, pot tja odsvetovali. Pri pripravi obiska so pazili, da urnik ne bi bil preveč naporen in da bi imel papež med nastopi dovolj časa za počitek. Benedikt XVI. bo aprila dopolnil 85 let.

Iz Mehike bo papež odpotoval še na Kubo. Tam se za katoličane izreka približno desetina od okoli enajstih milijonov prebivalcev, a od teh jih le približno pet odstotkov obiskuje maše. Kljub temu je Cerkev postala pomemben sogovornik komunistične vlade Raula Castra.

Dialog med Castrom in havanskim kardinalom Jaimejem Ortego, ki se je začel leta 2010, je privedel do izpustitve 130 političnih zapornikov. Po navedbah kubanske opozicije naj bi jih bilo zaprtih še približno 50 in upajo, da bo papežev obisk na otoku prispeval k njihovi izpustitvi.

Benedikt XVI. ne bo prvi papež na obisku na Kubi. Njegov predhodnik Janez Pavel II. je bil tam na zgodovinskem obisku leta 1998.

Čeprav srečanja z nekdanjim kubanskim voditeljem Fidelom Castrom ni na programu papeževega obiska, je mogoče, da bi se sešla nenapovedano. Vsekakor pa se bo Benedikt XVI. srečal s sedanjim voditeljem države, Fidelovim bratom Raulom.

Papež prav tako ne načrtuje srečanja s predstavniki kubanske opozicije, čeprav so ti izrazili takšno željo. Papeževa zavrnitev disidentov naj bi dokazovala, da so odnosi med Vatikanom in režimom v veliki meri posebni.

Kubanski cerkveni vrh je dal jasno vedeti, da ne želi biti “katalizator radikalnih sprememb v državi”. Pred dnevi so tako sami končali zasedbo ene od cerkva v Havani, ki so jo organizirali disidenti, v nedeljo pa so po maši v eni od cerkva v Havani prijeli več deset pripadnikov opozicijske skupine Damas de Blanco.

Papež bo na komunističnem otoku daroval dve maši; prvo v ponedeljek v Santiagu, drugo pa tik pred koncem obiska v sredo na Trgu revolucije v Havani.

Papež ima na programu tudi zasebni obisk kraja El Cobre pri Santiagu, kjer letos obeležujejo 400. obletnico najdbe podobe Device usmiljenja, zavetnice Kube. Kipec Marije so našli v morju blizu El Cobra, kraj pa odtlej obiskujejo številni romarji. STA

---