Pahor za hitrejšo pot

Po včerajšnjem srečanju Boruta Pahorja s predsednikom parlamenta Jankom Vebrom je jasno, da želi predsednik republike izredne volitve sredi julija. Na kasnejši čas pa jih še vedno lahko premaknejo poslanci s svojim kandidatom za premierja. To bodo vsekakor skušali storiti v stranki Solidarnost, kjer so potrdili napoved ustavne presoje časa volitev.

Predsednik DZ Janko Veber (levo) je predsedniku republike Borutu Pahorju vendarle omenil 7. september kot možni datum volitev Foto: STA
Predsednik DZ Janko Veber (levo) je predsedniku republike Borutu Pahorju vendarle omenil 7. september kot možni datum volitev Foto: STA

LJUBLJANA > Formalno je predsednik >države Borut Pahor včeraj predsedniku DZ Janku Vebru le predal pismo, v katerem ga je obvestil, da državnemu zboru ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja. S tem je skrajšal 30-dnevni rok za predlaganje kandidata in odprl možnost, da bi bile predčasne volitve že julija (najpogosteje se omenja 13. julij). Kot je potem povedal, je njegova odločitev utemeljena, dopustna in premišljena. Želi jo tudi ustno pojasniti poslancem na današnji izredni seji DZ.

Poslanci se bodo z odločitvijo predsednika republike seznanili danes popoldne. Po tem bo začel teči 14-dnevni rok, v katerem lahko tudi najmanj deset poslancev ali poslanska skupina predlaga novega mandatarja. Če predloga ne bo, se bo v DZ postopek zaključil predvidoma v začetku junija. O tem DZ obvesti predsednika države, ki zatem razpusti DZ in razpiše predčasne volitve.

30 dni je le skrajni rok

Pahor je spomnil, da je vlada prenehala delovati zaradi odstopa in ne zaradi nezaupnice v parlamentu, kar da pomembno vpliva na nadaljnje postopke. Zaveda pa se, da bodo volitve v vsakem primeru v “nehvaležnem” času.

Predsednik republike je pojasnil, da so mu vodje poslanskih skupin v pogovorih v minulih dneh nedvoumno sporočili, da nimajo kandidata za mandatarja in ga tudi ne nameravajo predlagati. Odprto možnost, da bi koga podprli, je po Pahorjevih besedah pustil le vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik. Ta ga je tudi pozval, naj razmisli o možnosti oblikovanja vlade narodne enotnosti, kar pa so ostali vodje poslanskih skupin ocenili kot neizvedljivo, je dodal Pahor. Spomnil je še, da mora državni zbor o svoji odločitvi glede volitev sporočiti najpozneje v 30 dneh in ne morda po 30 dneh. Prepričan je, da je v razmerah politične krize najprimerneje razpisati predčasne volitve. “To je moja ocena, za katero prevzemam vso odgovornost,” je sklenil.

Veber je sicer Pahorju omenil še možnost, da bi bile predčasne volitve 7. septembra. To bi bilo po njegovih besedah mogoče v primeru, če bi predlagali novega kandidata. Ob tem Veber ni želel ocenjevati, ali so volitve v poletnem času primerne ali ne. DZ je predsednikovo odločitev dolžan spoštovati in vse postopke izpeljati v poslovniških rokih, “zato se tukaj ne moremo spraševati, ali je nekaj v redu in dobro ali ne,” je dodal.

Nekateri poslanci naj bi v zadnjem hipu začeli iskati kandidata za mandatarja tehnične vlade, ki naj bi izpeljal do konca nekaj za državo ključnih projektov. O imenu kandidata poslanci še ne govorijo, da pa se išče, je potrdilo več poslancev, med drugimi (za TV Slovenija) Matjaž Zanoškar (PS) in Matej Tonin (NSi).

Solidarnost vztraja pri ustavnem sporu

Pred srečanjem z Vebrom se je predsednik republike srečal s predstavniki nove stranke Solidarnost. Njen sopredsednik Uroš Lubej je Pahorju sporočil, da bodo v primeru predčasnih volitev v času poletnih dopustov sprožili ustavno presojo. “Če se bo predsednik odločil, da volitve razpiše sredi poletja, 13. julija ali na kateri koli drugi datum v času dopustov, bomo vsekakor šli na ustavno sodišče zaščitit volilno pravico,” je po srečanju povedal Lubej. “Predlagamo, da predsednik DZ razpusti s kasnejšim datumom, ki bo omogočil legitimne volitve,” je dodal Lubej.

Nosilec liste Solidarnost na evropskih volitvah Dušan Keber je opozoril, da roki volitev začnejo teči z datumom razpusta DZ, ta datum pa v ustavi ni določen in da torej to možnost predsednik lahko izkoristi za kasnejšo razpustitev DZ.

Sopredsednik stranke Damjan Mandelc pa je zatrdil, da je stranka polno konstituirana in jih ni strah kakršnihkoli volitev.

Oglasil se je tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki je sporočil, da sedanji zakon dopustnikom glasovanja po pošti pravzaprav ne omogoča. Omogočeno je le ljudem v bolnišnicah in v v domovih za ostarele ter stalno ali začasno prebivajočim v tujini. Zakon je zato treba ustrezno spremeniti, ugotavlja Krivic.

DAVORIN KORON


Najbolj brano