Pahor za Financial Times: Ne potrebujemo pomoči EU

Slovenija nima “nikakršne” potrebe po finančni pomoči EU, je za Financial Times zatrdil slovenski predsednik Borut Pahor. Poudaril je nujnost krepitve pravne države, ki je po njegovem prepričanju ključna za nadaljnje gospodarske reforme.

LONDON>Borut Pahor se je zavzel tudi za to, da bi presegli strogo varčevanje in začeli ponovno vlagati v državno infrastrukturo.

Kot piše FT, je Slovenija od prevzema evra leta 2007 postala “šibek člen” evroobmočja. Potem ko je nepremičninski balon naredil luknjo v njenih bankah, so se začela pojavljati ugibanja, da bo Ljubljana morala za pomoč zaprositi Bruselj.

Gospodarskim težavam države se je pridružila še politična kriza zaradi korupcije v visokih krogih, ki je sprožila proteste. Časnik ob tem navaja nedavne ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije glede 200.000 evrov zasebnega premoženja premierja Janeza Janše, ki naj ga ta ne bi prijavil.

Pahor: Vlada leta 2009 napačno ocenila resnost finančne krize

Pahor je za FT dejal, da je njegova vlada leta 2009 napačno ocenila resnost finančne krize. A s sprejemom pokojninske reforme decembra ima Slovenija zdaj potreben denar za boj s primanjkljaji bančnega sistema. “Ni nikakršnega razloga (za finančno pomoč),” je dejal Pahor, prepričan, da ima vlada “dovolj sredstev”.

Njegovo oceno naj bi prejšnji petek sprejel tudi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, piše FT.

Pahor je obljubil nadaljevanje prizadevanj za pomoč bančnemu sistemu in reforme drugih vidikov gospodarstva, vključno s trgom dela. A uspeh teh prizadevanj je odvisen od krepitve pravne države, je menil.

Obljubil iskanje konsenza

“Splošen občutek ljudi je še vedno občutek nepravičnosti,” je ocenil Pahor. Brez občutka za osnovno pravičnost je težko prepričati državljane, naj sprejmejo druge žrtve. Kot področje, ki si zasluži temeljit pregled pravosodnih oblasti, je navedel zlorabe v zvezi s privatizacijo. “Vse se začne s pravno državo,” je dejal Pahor in menil, da je to “ključno za uspeh reform”.

Govoril je tudi o varčevalnih ukrepih. “Utrujenost je zelo dobra beseda za opis trenutnega razpoloženja v državi,” je dejal in dodal, da “moramo končati to strogo varčevanje”.

Obljubil je, da bo v prihodnje iskal več konsenza. “Mogoče je bila moja napaka kot premier, da sem mislil, da moram vztrajati pri reformah ne glede na podporo socialnih partnerjev,” je dejal. “To sem podcenjeval in plačal veliko ceno,” je dejal za britanski časnik.

STA

---