Pahor si bo prizadeval za dogovor politike o ukrepih za izhod iz krize
Borut Pahor je na slavnostni seji DZ danes prisegel kot četrti predsednik republike v samostojni Sloveniji. V nedeljo bo nastopil svoj petletni mandat in prevzel posle od predhodnika Danila Türka.
LJUBLJANA> Primopredaja bo potekala po vnaprej določenih protokolarnih pravilih s postrojem častne čete Slovenske vojske pred predsedniško palačo v Ljubljani.
Borut Pahor je v skladu z ustavo zaprisegel z besedami: “Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.”
Pred prisego se je predsednik DZ Gregor Virant za opravljeno delo zahvalil dosedanjemu predsedniku republike Danilu Türku.
“V svojem mandatu ste budno spremljali notranjepolitično dogajanje in iskali konstruktivne rešitve, Slovenijo pa verodostojno in s ponosom zastopali tudi v pogovorih z visokimi tujimi predstavniki. Kot predsednik republike ste svoj vpliv in prepoznavnost uporabili tudi v dobrodelne namene. Pred nekaj dnevi ste dejali, da ostajate aktiven državljan in da ostaja vaša privrženost Sloveniji in njeni prihodnosti nespremenjena. Verjamem, da boste še naprej delali v dobro slovenske države in njenih državljank in državljanov,” je dejal Virant.
Prepričljiva zmaga
Slavnostne seje s prisego so se udeležili tudi Pahorjeva partnerica Tanja Pečar, dosedanji predsednik republike Danilo Türk, premier Janez Janša, predsednik DS Mitja Bervar, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, bivši predsedniki DZ ter drugi najvišji predstavniki političnega in družbenega življenja ter diplomatski zbor.
Pahor je bil za predsednika izvoljen 2. decembra v drugem krogu predsedniških volitev, ko mu je podporo izreklo dobrih 67 odstotkov volivcev, njegovemu protikandidatu in predhodniku Danilu Türku pa dobrih 32 odstotkov. Pahor bo najmlajši predsednik države doslej.
Po slovenski ustavni ureditvi predsednik republike predstavlja Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil, sicer pa so njegove pristojnosti omejene. Med njegovimi pristojnostmi so razpisovanje volitev v državni zbor, razglašanje zakonov, postavljanje in odpoklic veleposlanikov ter odločanje o pomilostitvah. Ustava predsedniku republike poleg tega daje predlagalno funkcijo v primeru imenovanja predsednika vlade, ustavnih sodnikov in sodnega sveta.
Na čelu stranke ga je zamenjal Lukšič
Novoizvoljeni predsednik je poklicno politično pot začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije. Leta 1992, 1996 in 2000 je bil izvoljen za poslanca DZ. V letih 1996 in 1997 je bil podpredsednik, v mandatu 2000-2004 pa predsednik DZ.
Medtem je bil leta 1997 izvoljen za predsednika takratne Združene liste socialnih demokratov, sedanje SD, ki jo je vodil vse do letos. Še pred koncem mandata DZ, junija 2004, pa so ga volivci s prednostnimi glasovi izvolili za poslanca v Evropskem parlamentu.
Na parlamentarnih volitvah leta 2008 je SD zmagala z dobrimi 30 odstotki glasov, Pahor pa je postal predsednik levosredinske vlade. Koalicija se je kmalu začela krhati, decembra lani so sledile predčasne volitve. SD je postala opozicijska stranka, Pahor pa je bil znova izvoljen za poslanca. Vodenja stranke mu delegati na zadnjem kongresu sicer niso več zaupali, ampak so za predsednika stranke izvolili Igorja Lukšiča. Vseeno pa je stranka Pahorja podprla pri njegovi odločitvi, da kandidira za predsednika republike.
STA