Pahor in Napolitano potrdila prijateljske odnose med državama

Predsednik republike Borut Pahor in italijanski predsednik republike Giorgio Napolitano sta po današnjem pogovoru v okviru državniškega obiska v Rimu poudarila, da so odnosi med državama prijateljski in da delita številna mnenja o prihodnosti Evropske unije.

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano  (desno) prihod slovenskega predsednika Boruta Pahorja vidi kot potrditev prijateljskih odnosov med državama, ki jih utrjujeta tudi manjšini v obeh državah Foto: STA
Italijanski predsednik Giorgio Napolitano (desno) prihod slovenskega predsednika Boruta Pahorja vidi kot potrditev prijateljskih odnosov med državama, ki jih utrjujeta tudi manjšini v obeh državah Foto: STA

RIM > Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je kot izjemno pozitivno izpostavil dejstvo, da je predsednik Borut Pahor kljub politični krizi v Sloveniji državniški obisk v Italiji obdržal v svojem urniku.

Njegov prihod vidi kot potrditev prijateljskih odnosov med državama, ki jih utrjujeta tudi manjšini v obeh državah. “Predsedniku Pahorju želim uspešno razreševanje politične krize v Slovenije. Prepričan sem, da bo predsednik našel pravo in pravično pot,” je dejal predsednik Napolitano.

“Spregovorila sva o najinih osebnih skrbeh za razvoj manjšin in o možnostih nadaljnje gospodarske rasti v obeh državah. Znaki okrevanja so v obeh državah in poglobitev dvostranskega sodelovanja prinaša priložnosti za rast,” je po pogovorih povedal predsednik Pahor.

Predsednik Napolitano je opozoril, da se danes tako Italija kot Slovenija in celotna EU soočajo s težkimi politično-gospodarskimi vprašanji, zaradi katerih prihaja do različnih mnenj glede prihodnjega razvoja in širitve EU.

Napolitano tudi o drugi svetovni vojni

Spomnil je, da je Slovenija kot prva izmed držav nekdanje Jugoslavije vstopila v EU, da je po več letih to storila tudi Hrvaška, sedaj pa se za vstop trudijo še ostale države. Politiki širitve EU je potrebno nameniti veliko pozornosti, je dejal Napolitano.

Glede razvoja odnosov med državama je izpostavil velike premike v razumevanju dogajanj v drugi svetovni vojni. Spomnil je na zgodovinsko tristransko srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške ter na prijateljsko vzdušje, ki ga potrjuje tudi ta obisk.

“Kadar se dva predsednika držav na pogovorih zadržita dlje kot predvideno, sta mogoči samo dve razlagi. Ali je veliko problemov ali pa se o mnogočem strinjata. Ugotavljam, da se v mnogočem strinjava - glede gospodarskega, političnega in povsem človeškega sodelovanja,” je dejal predsednik Pahor.

“Povezuje naju enak pogled na prihodnost EU in pomen sprave za varnost in blaginjo skoraj pol milijarde Evropejcev in tudi na zunanjepolitične zadeve, ki jih lahko spremljamo v evropski soseščini,” je povedal predsednik.

“Loči naju čas dveh generacij, pa vendar sva ugotovila, da so nekatere tradicionalne vrednote vedno tu: trud za mir, iskrena privrženost prijateljstvu, iskanje skupnega, spoštovanje razlik, ki nam dajejo nacionalno ali drugo identiteto, sprava in odgovornost, da mladi ljudje na to prihodnost gledajo z zaupanjem in vero,” je še dejal predsednik Pahor.

Pahor je še poudaril, da bi bržkone kdo obisk v teh razmerah, v kakršnih se je po padcu vlade znašla Slovenija, odpovedal, sam pa ga je skrajšal, vendar obdržal. “Menim, da je zelo pomembno, da tudi v takih časih prijatelji v tujini razumejo naše skrbi,” je še dejal Pahor in obisk ocenil kot uspešen.

Pahor je v zvezi s politično krizo v Sloveniji vsem prisotnim tudi zagotovil, da bo Slovenija “zrelo demokratično in uspešno prišla do volitev, na katerih bo izvoljena nova vlada”.

“V kolikor mi je dano povedati v okviru omejenih ustavnih pooblastil, zagotavljam, da bo Slovenija kljub krizi šla po poti navzgor. Strahovi glede spremenjene poti Slovenije glede tujih naložb in privatizacije ter stabilnosti bančnega sistema so neutemeljene,” je poudaril Pahor.

“Predsedniku Napolitanu sem zagotovil, da bom izkoristil dobre odnose z vsemi političnimi silami v državi za to, da pridemo do volitev čim prej. V vsakem primeru na ustavno nesporen način. Do takrat pa bom odigral vlogo, ki jo ljudje pričakujejo - da vzdržujem atmosfero politične strpnosti in političnega dialoga,” je še dejal predsednik Pahor.

Predsednik Napolitano je sicer Pahorju podelil najvišje državno odlikovanje, Vitez velikega križa.

Napolitano in Pahor bosta pogovore nadaljevala še zvečer na slavnostni večerji. Dopoldne se je skupaj s predstavniki slovenskega gospodarstva že srečal s predsednikom italijanske Konfederacije industrialcev Giuliom Squinzijem, zatem pa z županom Rima Ignaziom Marinom.

Blagovna menjava med državama

Sogovorniki so se pogovarjali o možnostih povečanja blagovne menjave med državama, pri čemer je Pahor poudaril, da so v Sloveniji italijanska podjetja cenjena, strateški partnerji pa dobrodošli. Izpostavil je še, da je Italija druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije.

Obiskal je tudi italijansko poslansko zbornico in se srečal s predsednico Lauro Boldrini. Nagovoril je tudi člane odborov za zunanje zadeve senata in parlamenta.

V nagovoru je Pahor znova izpostavil pomen obeh manjšin za utrjevanje prijateljskih odnosov med državama in potrebo po izpolnjevanju zavez, ki sta jih obe državi dali predstavnikom manjšin ter številne regionalne in mednarodne programe v katerih državi uspešno sodelujeta, so sporočili iz urada predsednika republike.

Glede italijanskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta je dejal, da bo potekalo v času velikih izzivov, vendar je opogumljajoče dejstvo, da je Italija v mednarodnih odnosih izkušena in uveljavljena država.

Pahor je v nagovoru izrazil tudi skrb nad razmerami v Ukrajini in opozoril, da se lahko nestabilnost razširi tudi na države Zahodnega Balkana, so še sporočili iz urada.

Popoldne je predsednik Pahor slovesno odkril spominsko ploščo Cirilu Kotniku, diplomatu slovenskega rodu, ki je med drugo svetovno vojno s svojim delovanjem v Rimu rešil številne Jude.

Zgodovinar in novinar Ivo Jevnikar je na slovesnosti med drugim poudaril, da sta tako Slovenija kot Italija na Kotnika, ki so ga zaradi njegovih dejanj mučili nacisti, za dolgo časa pozabila.

Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič pa je ob tej priložnosti poudaril, da je to zaključek dolgoletnih prizadevanj veleposlaništva za obeležitev spomina na človeka, ki je z reševanjem ljudi povezoval državi.

STA


Najbolj brano