Pahor: Štefanec je prepričal tudi mene

Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za Reporter dejal, da bosta dosedanja namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) morala nadaljevati delo, dokler ne bosta imenovana nova namestnika.

LJUBLJANA > Glede imenovanja Borisa Štefaneca za predsednika KPK priznava, da bi ga lahko zavrnil, a je bil tudi v pogovoru z njim prepričljiv.

“Poleg tega sem se zavedal, da bi bila morebitna zavrnitev Štefaneca tvegano dejanje, ker bi se glede na to, da je komisija potrebovala dva razpisa, da bi dobila enega, lahko zgodilo, da nihče več ne bi šel skozi sito komisije in bi KPK ostala brez predsednika,” je dejal Borut Pahor v pogovoru za Reporter.

Kljub veliki polemiki v javnosti glede sestave izbirne komisije si Pahor, kot je dejal, ne upa reči vladi, DZ in sodni veji oblasti, naj zamenjajo ali predlagajo druge predstavnike, saj bi s tem prekoračil svoja pooblastila. “Izbirna komisija je opravila svoje delo, jaz pa svoje. Ni se končalo tako, da bi bila javnost zadovoljna. Vprašanje pa je, če bi bila zadovoljna s katerokoli odločitvijo,” je opozoril predsednik republike.

Pahor: Stanje v zdravstvu hujše kot v bankah

Povedal je tudi, da je prejšnji senat KPK skušal prepričati v umik odstopnih izjav. “Vendar predsednik in oba namestnika niso bili pri meni z vprašanjem, ali naj odstopijo, ampak s trdno voljo, da to storijo,” je pojasnil.

Pahor obžaluje odstop ministrice za zdravje Alenke Trop Skaza. Poudaril je nujnost zdravstvene reforme. “Če smo se pri bančnem sistemu naučili, da odlaganje takih odločitev pripelje skoraj do kolapsa bančnega sistema, ugotavljam, da je javni zdravstveni sistem leta 2014 v slabšem položaju, kot je bil bančni sistem leta 2009 in še 2010,” je opozoril. Predsednik meni, da bi potrebovali tudi reformo v javnem sektorju.

Zakon o davku na nepremičnine je začela pripravljati že njegova vlada. Kot je povedal, pa so bili nekaj časa ujetniki dejstva, da geodetska uprava ni imela pripravljenih podatkov, a “nogo na zavoro” so dali potem, ko je v vladi začelo prevladovati stališče, da zakon o nepremičninah ne bi zgolj skušal urediti razmer na trgu nepremičnin s primerno obdavčitvijo, ampak bi bil fiskalni vir za državno blagajno.

“Nekateri so menili, da je pač treba ta davek izkoristiti kot fiskalni vir za polnjenje proračunske luknje. Drugi, med njimi tudi jaz, pa smo temu odločno nasprotovali, zato se zanj nismo odločili,” je pojasnil.

Pahorja skrbi evroskepticizem

Komentiral je nekatere zunanjepolitične teme. Glede kandidatov za predsednika Evropske komisije Jeana Clauda Junckerja in Martina Schulza pravi, da imata oba značilnosti, ki bi bile koristne za predsednika komisije. Za Junckerja je dejal, da je njegov prijatelj in da ga ima rad zaradi značajskih lastnosti in političnih sposobnosti.

Za Schulza pa pravi, da je človek drugačnega značaja. Juncker je veliko bolj pragmatičen, Schulz pa politično premočrten, je ocenil predsednik republike, ki ga vznemirja naraščajoča podpora strankam, ki so izrazito proti EU. “To me močno skrbi kot predsednika republike in Evropejca. Morebiten razpad EU bi pomenil vojno,” je napovedal.

Glede ukrajinskega vprašanja pa pravi, da ga vse bolj skrbi, ali bo ruska federacija naredila še korak naprej, zato mora EU skupaj z zaveznico ZDA natančno vedeti, kako bo ukrepala v katerih razmerah. “Priti moramo do stališča, kako bomo zavarovali svoje interese, če bi se ruska geopolitika širjenja nadaljevala,” je prepričan.

STA

---