Pahor: Slovenija izgublja čas

Fiskalno pogodbo, o kateri se je v tem tednu v Bruslju dogovorilo 25 članic EU, je treba v Sloveniji po besedah premierja Boruta Pahorja jemati zelo resno, jo po podpisu ratificirati in uveljaviti.

LJUBLJANA> Čas za njeno uveljavitev bo pri tem pomembna kategorija, saj se bo v nasprotnem primeru Slovenija lahko spremembam zgolj prilagajala.

Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, BorutPahor, je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil na dogajanje po sprejemu pokojninske reforme v DZ, ki se je končalo z zavrnitvijo na referendumu junija lani. Slovenija je z zavrnitvijo pokojninske reforme na referendumu po Pahorjevih besedah pokleknila pred obveznostjo in interesom, da ulovi val sprememb, ki smo jim bili priča v Evropi in drugod po svetu.

Potrebno bo nadoknaditi

“Z napovedjo referenduma je Slovenija izgubila precej časa in ga mora zdaj zelo hitro nadoknaditi,” je opozoril Pahor. Dodal je, da je čas v razmerah gospodarske in politične krize na ravni EU pomembna kategorija in zaradi tega EU hitreje kot kadarkoli sprejema pomembne akte.

“Če teh sprememb in hitrosti dogajanja ne bomo sprejeli, se bomo zgolj prilagajali, kolikor se bomo sploh lahko,” je dejal. S prevzemom polnih pooblastil s strani nove vlade se po Pahorjevih besedah obeta možnost, da se Slovenija priklopi na čas, ki je bil izgubljen od napovedi referenduma za pokojninsko reformo januarja lani.

Dolgoročna krepitev proračunske discipline

Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in denarni uniji naj bi dolgoročno okrepila proračunsko disciplino. Uvaja zahtevo po uvedbi javnofinančnih pravil na nacionalni ravni, zahtevo po takojšnjem tesnejšem usklajevanju ekonomskih politik in dogovor o okrepljenem upravljanju v območju evra, je pojasnil Pahor. Poudaril je, da v pogodbi ostaja odprto vprašanje pravil za sprožitev postopka na Sodišču EU. O tem naj bi se voditelji dogovorili do podpisa pogodbe.

Po pojasnilih sekretarke na finančnem ministrstvu Alenke Jerkič pogodba krepi pravne mehanizme za izvajanje zavez, ki so že v sekundarni zakonodaji. Za Slovenijo, ki je v postopku presežnega primanjkljaja, to pomeni, da mora najkasneje prihodnje leto znižati triodstotni strukturni primanjkljaj. A to po njenih besedah ni novost, novost se namreč nanaša na obdobje po tem, ko je treba dati večjo kredibilnost stabilnim fiskalnim politikam na srednje obdobje.

Težave zaradi staranja prebivalstva

To pomeni, da se bo s pogodbo na nacionalni ravni vpeljal avtomatizem ukrepanja, če ne bi dosegali ciljev za izravnavanje strukturnega primanjkljaja na srednji rok. Strukturni primanjkljaj Slovenije je bil lani po oceni Evropske komisije iz jesenske napovedi pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP).

Slovenija bo po pogodbi od leta 2014 dalje zavezana k zniževanju primanjkljaja za 0,5 odstotka na leto, verjetno bo to približno 0,7 odstotka, ker ima težave s staranjem prebivalstva, je dejala Jerkičeva in dodala, da bo morala s tem naporom nadaljevati do leta 2015, 2016.

Pahor prepričan, da je pokojninska reforma nujna

Če tega ne bo dosegla, se bodo v nacionalni zakonodaji sprožali avtomatični ukrepi. Nekaj jih je vlada po njenih pojasnilih že skušala vpeljati z novelo zakona o javnih financah, ki pa, kot kaže, ne bo prešel parlamentarnega sita. Komisija bo sicer pripravila še priporočila, kako naj ti ukrepi izgledajo, to pa bo nato preneseno na ustrezno raven zakonodaje.

Slovenija bo morala po Pahorjevih besedah skladno s pogodbo do julija pod streho spraviti tudi evropski stabilizacijski mehanizem, čakajo pa nas tudi naloge iz pakta evro plus in pakta za stabilnost. “Gre za celo vrsto potrebnih reform, ki jih prejšnji vladi ni uspelo spraviti pod streho, potem ko je padla osnovna, pokojninska reforma,” je dejal Pahor, ki je še vedno prepričan, da je pokojninska reforma nujen pogoj za referenčni reformni paket v Sloveniji. Tako po njegovih besedah meni tudi Evropska komisija.

Glavni sodnik ostaja trg

Pahor opozarja, da glavni sodnik na koncu ostaja trg. Če ta oceni, da ima država pozitiven potencial, se v tem smislu ne odzovejo le bonitetne agencije, ampak tudi Evropska komisija in drugi. Če se ustvari vtis, da posamezna država vse bolj zaostaja za zahtevami iz pakta za stabilnost in pakta evro plus, ne izvaja strukturnih reform, je sankcionirana s tem, da ji raste pribitek na ceno referenčne obveznice.

“Videli smo korelacijo med rastjo pribitka v času zaostrovanja politične krize v Sloveniji in zdajšnjim padanjem pribitka, ko kaže, da se politična kriza izteka in da bo nova vlada nadaljevala z reformno politiko,” je še dejal Pahor.

STA

---