PS razmišlja o interpelaciji zoper Gorenaka
PS v sredo pričakuje odgovor premierja Janeza Janše na njihov poziv, naj zaradi zapletov pri podpisih pod referendumsko pobudo razreši notranjega ministra Vinka Gorenaka. Če Janša ministra ne bo razrešil, PS omenja možnost interpelacije. O tem se še ni odločila, po neuradnih informacijah pa naj bi obstajala velika verjetnost, da bo to storila.
Če premier ministra Vinka Gorenaka ne bo razrešil, PS omenja možnost interpelacije. Foto: STA.
LJUBLJANA> Zaplet s podpisi pod pobudo Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije za referendum o zakonu za sanacijo bank je v zadnjih dneh v državnem zboru povzročil veliko vroče krvi, tudi med koalicijskimi partnerji. V raziskavo, kdo je odgovoren za to, da je državni zbor je od ministrstva za notranje zadeve ob prvem štetju prejel 36 listov manj, kot jih je bilo vloženih, pa se je vključilo kar nekaj uradnih organov.
V Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) poudarjajo, da se njihova pogajalska stališča glede umika referendumske pobude o slabi banki niso spremenila. Zato se sprašujejo, ali je smiselno nadaljevati pogajanja z nekom, ki jih za konstruktivne in produktivne oceni le v primeru, če odstopijo od svojih zahtev, obenem pa dvomi o njihovi demokratični legitimnosti. Ministrstvo je te zahteve zavrnilo, a to po navedbah Sindikata KNG še ne pomeni, “da so nas s svojimi komentarji prepričali in da smo od teh zahtev odstopili”. Po prepričanju sindikata je nezaslišano, da se želi prikazati, da gre za nove zahteve sindikata in da gre za spremembo procesa pogajanja ali stališč sindikata.
V preiskavo se je vključila tudi Nataša Pirc Musar
Preiskavo vodi policija, v postopke se je vključila upravna inšpekcija, Komisija za preprečevanje korupcije in tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Ta je pojasnila, da je postopek inšpekcijskega nadzora že uveden, zanima pa jih, kako je bila zbirka podatkov (torej podpisi) zavarovana, na kakšen način se je selila med posameznimi organi in kdo je imel dostop do nje. Več vsebinskega pa Pirc Musarjeva ni želela povedati, saj inšpekcijski nadzor še poteka.
Po besedah Pirc Musarjeve bi moral državni zbor z zbirko med drugim ravnati tudi po zakonu o varovanju osebnih podatkov. “Zaenkrat smo zadevo preučili, v naslednjih dveh tednih pa bosta šla naša dva nadzornika v državni zbor zbrati vse potrebne informacije,” je dejala.
Največja opozicijska stranka Pozitivna Slovenija je zaradi zapletov s podpisi že minuli teden k odstopu pozvala predsednika državnega zbora Gregorja Viranta, predsednika vlade pa v pismu, ki ga je poslala v četrtek zvečer, pozvala k razrešitvi Gorenaka. V sredo pričakuje odgovor obeh, nakar se bo odločala o nadaljnjih korakih.
V PS razmišljajo tudi o interpelaciji zoper celo vlado
Če Janša ministra ne bo odstavil, je PS že minuli teden omenjala razmislek o interpelaciji bodisi zoper ministra bodisi zoper celo vlado. O tem se še ni odločila. Vodja poslancev te stranke Jani Möderndorfer pa je danes v izjavi novinarjem pojasnil, da so odprte vse možnosti.
S tem odgovarja tudi na vprašanje, ali razmišljajo o možnosti zahteve za ustanovitev preiskovalne komisije DZ za ta primer. V primeru, da Virant ne odstopi, pa so v PS omenjali tudi možnost zahteve za izredno sejo DZ, na kateri bi razpravljali o delu DZ.
Interpelacijo lahko zahteva deset poslancev, za ustanovitev preiskovalne komisije pa je potrebna tretjina poslanskih glasov.
Vodja poslanske skupine opozicijske SD Janko Veber je pojasnil, da informacij glede interpelacije zoper Gorenaka nimajo in se PS z njimi o tem ni pogovarjala. Spomnil pa je, da kot opozicijska stranka vlade ne podpirajo in zato “po vsej verjetnosti ni nobenih zadržkov, da bi to interpelacijo v poslanski skupini tudi podprli”. Interpelacija bi bila smiselna, če bi bilo po Vebrovih besedah dokaj jasno, da je šlo pri zapletu s podpisi za naklepno dejanje. To bi bilo ključno za to, da bi interpelacija tudi uspela, je dodal.
Interpelacija sicer uspe, če jo podpre absolutna večina poslancev v DZ, to je 46.
Virant je že povedal, da ne vidi razlogov za svoj odstop. Meni namreč, da v DZ ni prišlo do napake. Gorenak pa je zagotovil, da bo ponudil svoj odstop, če bo ugotovljena krivda v njegovih službah.
STA