Opozorila glede predvidenih sankcij za župane in vodstva javnih zavodov

Nekatere kazenske določbe v predlogu zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 kažejo na aroganco vlade do vodstvenih delavcev v javnih zavodih, so v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije zapisali v odprtem pismu vladi.

Nekatere kazenske določbe v predlogu zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 kažejo na aroganco vlade do vodstvenih delavcev v javnih zavodih, so v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije zapisali v odprtem pismu vladi. Fotografija je simbolična. Foto: Leo Caharija
Nekatere kazenske določbe v predlogu zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 kažejo na aroganco vlade do vodstvenih delavcev v javnih zavodih, so v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije zapisali v odprtem pismu vladi. Fotografija je simbolična. Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA> Tudi generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar ugotavlja, da so določbe o sankcijah problematične.

Globa 10.000 evrov in razrešitev

Predlog zakona namreč predvideva globo 10.000 evrov za odgovorno osebo neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči vlade, župana oziroma predstojnika neposrednega uporabnika proračuna, pravočasno ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma županu, ustvari primanjkljaj na plačnih kontih ali če ni pripravila sanacijskega načrta v skladu z zakonom.

Kazenske določbe tudi predvidevajo, da lahko vlada oziroma župan iz krivdnih razlogov razreši odgovorno osebo posrednega uporabnika proračuna, če finančni načrt ni bil pripravljen v skladu z izhodišči vlade, župana oziroma predstojnika neposrednega uporabnika, pravočasno ne posreduje finančnega načrta v soglasje ministrstvu oziroma županu, ni bila upoštevana prepoved prerazporejanja sredstev na plačne konte ali če je v letnem poročilu izkazan presežek odhodkov nad prihodki.

Diskriminatoren položaj vodstvenih delavcev v javnih zavodih

Kot so v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije zapisali v sporočilu za javnost, so jih v predlaganem besedilu zakona še posebej zmotile omenjene kazenske določbe, ki določajo globo v višini 10.000 evrov ter določbe o razrešitvi. Vlado zato opozarjajo na nesprejemljivost takšnih določb in diskriminatoren položaj vodstvenih delavcev v javnih zavodih v primerjavi z državnimi uradniki.

“Učinki takega rokohitrskega kaznovanja kar povprek utegnejo biti zelo dolgoročni in škodljivi, saj dvomimo, da bodo odgovorne osebe v javnih zavodih ob jemanju sredstev za poslovanje in plače pripravljene prevzeti še materialno kazensko odgovornost za slabo stanje, do katerega ni prišlo po njihovi krivdi,” so zapisali v odprtem pismu. Ob tem v skupnosti vlado sprašujejo, zakaj določbe ne veljajo tudi za odgovorne osebe na ministrstvih.

Za zamude ni vedno kriva občina

Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar ugotavlja, da so določbe o sankcijah res nove in problematične, če bodo ostale takšne, kot so trenutno zapisane. Globe za odgovorne osebe se ji zdijo absolutno previsoke, glede možnosti razrešitve pa Vidmarjeva opozarja, da nekatere sankcije predvideva že zakon o javnih uslužbencih, zato so nove določbe v zakonu o izvrševanju proračuna pretirane in nepotrebne.

Pri določbi, ki govori o tem, da denarja iz državnega proračuna ne bodo zagotovili za sofinanciranje naložb tisti občini, ki zamuja z dinamiko črpanja odobrenih sredstev strukturne in kohezijske politike za več kot eno leto, pa Vidmarjeva napoveduje, da bodo predlagali, da bi v določbo dodali besedilo “po lastni krivdi”. Kot pojasnjuje, namreč ni vedno občina tista, zaradi katere prihaja do zamud, ampak je to lahko tudi država, kjer se postopki včasih ustavijo ali pa katera druga občina, ki je partner v projektu.

Kot je še dodala, v občinah razumejo željo države, da bi imela možnost sankcioniranja napak, ker se dogajajo tudi res velike.

STA


Najbolj brano