Omerzel: Izvedba Južnega toka v interesu Slovenije

Projekt plinovoda Južni tok je za Slovenijo po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela zelo pomemben. “V interesu Slovenije je, da se ta investicija izvede,” je uvodoma na današnji konferenci v Ljubljani, katere rdeča nit je razvoj projekta, dejal Omerzel.

LJUBLJANA > Minister je pričakuje, da bo projekt kljub nekaterim skeptikom izpeljan do konca. Spomnil je, da pogovori med investitorjem projekta, ruskim Gazpromom, in Evropsko komisijo glede spoštovanja evropskih pravil potekajo.

Da se da projekt z dobro voljo realizirati, je poudaril generalni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc. Plinovodi so polovični lastnik skupnega podjetja Južni tok Slovenija, zato si razvoja in dokončanja projekta želijo.

Gazprom zahteva večjo zmogljivost plinovoda

Eberlinc je opozoril na zahteve Gazproma po večji zmogljivosti plinovoda, kar da predstavlja težave, saj je treba temu primerno dograditi oziroma nadgraditi plinovodno omrežje. Sprva je bilo predvidenih osem milijard kubičnih metrov letno, nato 25,9 milijarde kubičnih metrov, zdaj pa je interes po več kot 30 milijardah kubičnih metrov plina letno.

Ideja je, da se v prvi fazi, ko zmogljivosti še ustrezajo, za Južni tok v celoti uporabi sedanji plinovodni sistem, nato pa se začne z gradnjo novega, bolj zmogljivega plinovoda, predvsem odsek Vodice - Rateče.

Spremenjena zmogljivosti plinovoda vpliva tudi na postopke umeščanja v prostor, ki v Sloveniji po Eberlinčevih besedah “potekajo neverjetno dolgo”. Projekt je razdeljen v tri faze: Lendava - Kidričevo, Kidričevo - Vodice in Vodice - Rateče, dinamika umeščanja v prostor pa je različna.

Večja zmogljivost spremeni tudi tehnično zasnovo - tu nas čaka resni izziv in delo, ki je v dobršni meri odvisno tudi od Italije in Madžarske, je dejal prvi mož Plinovodov.

Spremenila se bo investicijska cena plinovoda

Glede na spremenjene okoliščine o povečanju količin oziroma zaradi precej nedefiniranih tehničnih parametrov plinovoda se bo spremenila tudi investicijska cena plinovoda, ki je zdaj ocenjena na skoraj eno milijardo evrov. V študiji izvedljivosti je stopnja tveganja oziroma deviacijo te vrednosti postavljena pri 25 odstotkih, tako navzgor kot navzdol.

Tako je treba poiskati tudi finančne vire, ki še niso natančno določeni, ključna so zavarovanja s strani bank. Našli so model, ki Južnemu toku Slovenija in Gazpromu daje trdno podporo, gre za transportno pogodbo, ki nadomesti bančno garancijo, če je slednje sprejemljivo za banko, je pojasnil.

Plinovod bo v Sloveniji dolg 266 kilometrov, imel bo dve kompresorski postaji - Kidričevo in Vodice; ta še ni natančno določena. Trenutno na projektu po njegovih besedah poteka veliko operativnih aktivnosti, družba Južni tok Slovenije je zaživela in začenja z delovanjem.

Eberlinc je spomnil, da je bil sporazum med vladama Slovenije in Rusije o sodelovanju pri projektu podpisan novembra 2009 in ratificiran marca 2010. Poudaril je, da je treba spoštovati evropski pravni red, sprejema pa vsako drugo možnost za razvoj projekta, ki je dogovorjena z Evropsko komisijo.

STA

---