Odpuščanja, ker uporabniki niso zadovoljni z javnim sektorjem?
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič tudi danes še ni želel razkriti, kakšne reze prinaša proračun za prihodnji dve leti na segmentu stroškov dela. “Četrtkova seja vlade je ključna, na njej se bomo dogovorili vse, tudi kako bo z racionalizacijo javnega sektorja in zmanjševanjem mase plač,” je dejal medijem.
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič tudi danes še ni želel razkriti, kakšne reze prinaša proračun za prihodnji dve leti na segmentu stroškov dela Foto: STA
LJUBLJANA>Senko Pličanič je ob robu razprave Ali občine lahko rešijo državo iz krize dejal, da se številke še usklajujejo in jih, dokler dogovor ne bo dosežen, ne namerava komentirati. Dodaja pa, da je dejstvo, da je javni sektor treba racionalizirati, ne le zaradi krize, ampak ker uporabniki z njim niso povsem zadovoljni in eden od načinov je tudi zniževanje mase plač, je dejal.
Janez Janša je danes v parlamentu dejal, da se je v gospodarstvu od začetka krize izgubilo 150.000 delovnih mest, na drugi strani pa imamo znaten odstotek večjega števila zaposlenih v javnem sektorju. Če bi imeli gospodarsko rast, to ne bi bilo nič narobe, v situaciji, v kateri smo, pa je to “kontinuirano vrtanje luknje v slovenske javne finance”, zato bo potrebna racionalizacija, je pojasnil Janša. Opozoril je še, da so poleg odpuščanja tudi druge možnosti in rezerve, vendar pa ponekod rezerv ni in bo treba število zaposlenih znižati. Teh ocen pa ne bo naredila vlada, je dejal, temveč konkretne institucije posebej. V tem trenutku po njegovih besedah še lahko govorimo o odstotku, “ki ne predstavlja drastičnega reza”, če se pa tega trenda ne ustavi, bo Slovenija prišla v situacijo, v kateri so se že znašle nekatere druge evropske države.
Znižanje plač do 15 odstotkov
Delo je danes poročalo, da proračun, ki ga bo v četrtek obravnavala vlada, prinaša izdatne posege v plačno maso javnega sektorja. Neuradni dokumenti, ki jih je pridobil časnik in ki še niso dokončni, vsem proračunskim uporabnikom nalagajo, da morajo trenutne stroške dela dodatno znižati od 7,5 do 15 odstotkov. V proračunski prilogi pa vlada svojim institucijam že daje napotke, kako odpuščati.
Najbolj na udaru pravosodje, kmetijstvo in šolstvo
V državni upravi se največje redukcije stroškov dela - povprečno 15 odstotkov - obetajo ministrstvom za pravosodje, gospodarski razvoj, kmetijstvo, infrastrukturo in prostor ter izobraževanje. Resorja ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka ter ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča bi morala - poleg krčenja na ministrstvih - za 15 odstotkov znižati tudi plačno maso v vseh drugih organih na teh področjih.
Najmanjši rezi pri policistih
Malo bolje bi jo odnesli nekateri drugi proračunski uporabniki - med drugim tudi javni šolski zavodi, univerze in bolnišnice -, ki bi jih zadelo 12,5-odstotno znižanje plačne mase. Še najmanjši rezi so predvideni pri policistih, kjer vlada namerava upoštevati poletni stavkovni sporazum. “Le” 7,5-odstotno znižanje plač bi zadelo tudi Sovo, Durs, vojsko, upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in ključne inšpektorate za delo, zdravstvo in tržni inšpektorat. V celotnem pravosodju in nevladnem sektorju bi plačno maso znižali za deset odstotkov, edina izjema je ustavno sodišče, kjer pri plačah niso predvideni nobeni posegi, še poroča Delo.
Proračunski uporabniki bodo morali takšne reze v plačno maso uveljaviti “z lastnimi ukrepi in reorganizacijo”. Da bo vsak minister oziroma predstojnik tisti, ki bo moral racionalizacijo na svojem delovnem področju izpeljati, je potrdil danes tudi Pličanič. “Drugače ni mogoče,” je pristavil.
Napotki za odpuščanje
Glede na proračunsko prilogo z naslovom Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pa bi vlada najprej ugotovila, da obstaja poslovni razlog za odpuščanje, nato bi na državni ravni izvedla reorganizacijo in spremenila akte ter potem ugotovila, koliko javnih uslužbencev je odveč. Nato je predvidena morebitna premestitev ali prezaposlitev znotraj javnega sektorja, na koncu pa odpuščanje. Celoten proces želi vlada končati v največ dveh mesecih, za pogajanja s sindikati je tako predvideno od sedem do deset dni, še poroča Delo.
STA