Odpovedal se je skoraj 60 milijonom evrov odpravnine

Prvi mož švicarskega farmacevtskega velikana Novartis Daniel Vasella, ki predvidoma v petek odhaja s položaja, se je odpovedal odpravnini v višini 72 milijonov frankov (58,5 milijona evrov). Dogovorjeno izplačilo, s katerim naj bi Vaselli plačali za to, da šest let ne bo na voljo konkurenčnim podjetjem, je namreč v Švici povzročilo ogorčenje.

Prvi mož švicarskega farmacevtskega velikana Novartis Daniel Vasella, ki predvidoma v petek odhaja s položaja, se je odpovedal odpravnini v višini 72 milijonov frankov (58,5 milijona evrov) Foto: Remy Steinegger
Prvi mož švicarskega farmacevtskega velikana Novartis Daniel Vasella, ki predvidoma v petek odhaja s položaja, se je odpovedal odpravnini v višini 72 milijonov frankov (58,5 milijona evrov) Foto: Remy Steinegger

BASEL> Po ostri kritiki s strani politike, javnosti in delničarjev se je Daniel Vasella tako v torek odpravnini odpovedal. “Razumel sem, da je višina izplačila, povezana s konkurenčno klavzulo, za mnoge ljudi v Švici nerazumno visoka, pa čeprav sem jasno povedal, da bom neto znesek namenil človekoljubnim dejavnostim,” je zapisal v sporočilu za javnost.

Vasella, ki je bil na čelu skupine, v katero spada tudi ljubljanski Lek, vse od leta 1996, je tako po poročanju tujih tiskovnih agencij upravnemu odboru podjetja sporočil, da se izplačilu odpoveduje.

Vasella naj bi za vsako leto, ko kot eden od najbolj cenjenih in iskanih kadrov v panogi ne bo na voljo tekmecem, prejel 12 milijonov frankov. V tem obdobju naj bi odhajajoči šef, ki se ne bo potegoval za nov mandat na čelu družbe, svetoval velikanu s sedežem v Baslu.

V Novartisu pravijo, da je tak dogovor nujen, saj bi Vasellove dolgoletne izkušnje in poznavanje vseh ključnih procesov v družbi pomenile veliko konkurenčno prednost za tekmece.

Dogovor o velikanskem izplačilu je v alpski državi povzročil veliko ogorčenje, omenjalo se je celo, da gre za norost. Združenja delničarjev so napovedovala celo tožbe. Celo predstavniki švicarske vlade so trdili, da bi izplačilo škodilo socialni koheziji in zaupanju v gospodarstvo v tej sicer zelo bogati državi.

Do dogodka prihaja slaba dva tedna pred referendumom, na katerem naj bi švicarski volivci odločali o tem, da bi delničarjem podjetij dali več pristojnosti pri določanju in omejevanju nagrajevanja vodstvenih delavcev. Zadnje javnomnenjske ankete kažejo na dvotretjinsko podporo takšni pobudi.

STA


Najbolj brano