Odbor DZ za usklajevanje pokojnin z rastjo plač in inflacijo

Pokojnine se bodo v prihodnjem letu usklajevale z rastjo plač in rastjo življenjskih stroškov, vendar ne v večjem obsegu kot 50 milijonov evrov, je v današnjem nadaljevanju obravnave pokojninske reforme na odboru DZ za delo pojasnil minister za delo Andrej Vizjak. Tako so namreč, je spomnil, v torek sklenile koalicijske partnerice.

Pokojnine se bodo v prihodnjem letu usklajevale z rastjo plač in rastjo življenjskih stroškov, vendar ne v večjem obsegu kot 50 milijonov evrov, je   pojasnil minister za delo Andrej Vizjak Foto: STA
Pokojnine se bodo v prihodnjem letu usklajevale z rastjo plač in rastjo življenjskih stroškov, vendar ne v večjem obsegu kot 50 milijonov evrov, je pojasnil minister za delo Andrej Vizjak Foto: STA

LJUBLJANA> Po koalicijskem dogovoru, ki sledi koalicijski pogodbi, se bodo pokojnine v 60 odstotkih usklajevale z rastjo plač, v 40 odstotkih pa z inflacijo, je dejal minister Andrej Vizjak. Glede na dodano varovalko iz koalicijskega dopolnila, ki ga je odbor danes sprejel, pa uskladitev pokojnin ne more biti nižja od polovične rasti cen življenjskih potrebščin.

Finančni učinki reforme bodo po ministrovih besedah takšni, kot je predvideno v predlogu proračuna za leto 2013, “torej pozitivni učinek na proračun v višini 150 milijonov evrov. Le struktura tega prihranka bo nekoliko drugačna,” je pojasnil.

Prispevki iz avtorskih in drugih sorodnih pogodb

Spomnil je, da bodo novi viri za pokojninsko blagajno tudi prispevki iz obremenitve avtorskih in drugih sorodnih pogodb. “Učinek iz tega naslova bo vsaj 50 milijonov evrov, prav toliko pa bo zahtevalo usklajevanje pokojnin v letu 2013,” je poudaril.

Po njegovih besedah se v vladi zavedajo, da pokojnine niso socialni transfer, temveč pravica iz dela. Omenjena varovalka pa je korak naprej v primerjavi z veljavnim zakonom, je ocenil. “Takšne varovalke namreč zdaj ni,” je opozoril.

Matevž Frangež iz SD je to varovalko ocenil kot dobrodošlo. Opozoril pa je, da je že referendumsko zavrnjena pokojninska reforma prejšnje vlade predvidela zdaj predlagano formulo. “Pa tudi cilji takratne reforme, torej dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninske blagajne, so bili isti kot zdaj,” je dejal.

Pozitivni učinek ali prihranek?

Barbara Žgajner Tavš iz PS pa je bila kritična do ministrovih besed, ko omenja “pozitivni učinek na državni proračun in ne prihranek”. “Torej ne gre za prihranek,” je opozorila.

Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež je spomnil, da razliko v pokojninski blagajni v primeru, če je znesek iz vplačanih prispevkov prenizek, krije državni proračun. “Alarmantno je, da so prihodki iz prispevkov nizki. Predlagana razširitev osnov za plačilo prispevkov na avtorske in podjemne pogodbe bo ta sredstva zvišala,” je poudaril.

STA


Najbolj brano