Odbor DZ potrdil predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu

Odbor državnega zbora (DZ) za finance in monetarno politiko je v ponedeljek na nujni seji ob obstrukciji opozicijskih članov odbora potrdil dopolnjen predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu.

LJUBLJANA> V postopku je bil tudi predlog opozicije glede upravljanja državnega premoženja, a je odbor odločil, da se dopolnjeni predlog zakona pripravi na podlagi vladnega predloga.

Obravnava po nujnem postopku

Odbor je odločil, da se predloga - zakona o upravljanju kapitalskih naložb RS, ki ga je po rednem postopku vložila PS, in zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je po nujnem postopku vložila vlada - obravnavata v okviru iste točke dnevnega reda in po nujnem postopku, kot to omogoča poslovnik. Sklenil je tudi, da se dopolnjen predlog zakona pripravi na podlagi vladnega predloga in da se v dopolnjen predlog ne vključi nobenega člena iz predloga PS.

Odbor je sprejel predlagana dopolnila koalicijskih strank, ki so jih pripravili na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ. Dopolnila - nanašajo se na 37 od 41 členov predloga zakona - sicer niso v celoti sledila mnenju zakonodajno-pravne službe, jih pa nameravajo po pojasnilih predsednika odbora Andreja Širclja (SDS) uskladiti do obravnave na seji DZ.

Rezerve v višini 10 odstotkov kupnine

Med sprejetimi dopolnili je, da holding poleg letnega nakazila Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 50 milijonov evrov za namene usklajevanja pokojnin zagotovi, da se za namen nakazila oblikujejo rezerve v višini 10 odstotkov kupnine, ki jo dobi holding iz naslova prodaje premoženja, ki je bilo na holding preneseno na podlagi pripojitve Kapitalske družbe (Kad). Po prvotnem vladnem predlogu bi se oblikovala rezervacija v višini sedmih odstotkov kupnine, ki jo dobi holding. Odbor je zavrnil tudi predlog DeSUS, da bi rezervacija znašala sedem odstotkov kupnine, ki bi jo dobil holding od prodaje celotnega drugega premoženja v lasti države, ki do pripojitve Kada ni bilo v upravljanju Kada.

V glasovanju o vseh členih zakona skupaj je bil en član odbora proti, ostali so zakon podprli.

Obstrukcija SD in PS

Člani odbora iz SD in PS so se ob razpravi o dopolnilu k prvemu členu odločili sejo obstruirati. Nasprotovali so obravnavi predloga zakona po nujnem postopku, saj da bi o tako pomembni tematiki moral DZ opraviti splošno razpravo.

“Vse je narejeno zelo hitro, nepremišljeno. Gre za zadnjo fazo privatizacije. S pomočjo holdinga bomo prodali zlatnino, srebrnino netransparentno, hitro z namenom, da rešujemo bančni sistem, na koncu pa bomo ostali brez premoženja,” je dejal Matjaž Han (SD).

Gašpar Gašpar Mišič (PS) je dejal, da v DZ ni posluha za širšo razpravo ter da prevladuje argument moči nad močjo argumentov.

Matevž Frangež (SD) je menil, da bodo z rešitvijo, kot jo predlagal vlada, močno ogrožena načela Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Po njegovem mnenju se s kombinacijo dobrih in slabih naložb ne bo doseglo učinkovitega upravljanja, ampak privatizacijo.

V PS so opozorili, da vlada ni pojasnila razlogov za vložitev predloga zakona po nujnem postopku. Šircelj jim je odvrnil, da je o tem odločal kolegij predsednika DZ in da odbor nima teh pristojnosti.

Holding v treh mesecih

Finančni minister Janez Šušteršič je ponovil, da je cilj zakona zagotoviti “bolj pregledno, bolj odgovorno upravljalsko strukturo”. Po predlogu se bo Slovenska odškodninska družba (Sod) v treh mesecih preoblikovala v holding, k holdingu bodo pripojili Kad in DSU, pri čemer bodo bilance Kada vodene ločeno.

Klasifikacija naložb - katere so strateške, portfeljske, za prestrukturiranje, nepremičninske - naj bi bila pripravljena v dveh mesecih. Holding bo lahko ustanovil odvisne družbe, ob pripojitvi Kada bo odvisna družba holdinga tudi Modra zavarovalnica, ki so jo lani izčlenili iz Kada.

Prenos slabih terjatev bank na holding

Zakon bo tudi podlaga za prenos slabih terjatev bank na holding. Po predlogu bo holding izdal obveznice z državnim poroštvom, s čimer bo moral soglašati še DZ. Pri prenosu slabih naložb naj bi uporabili realno ekonomsko ceno, s prenosom terjatev bodo prenesli tudi zavarovanja. Banke bodo za to državno pomoč dolžne plačati določeno provizijo in tako delno financirale to operacijo, je dejal minister.

DZ naj bi predlog zakona obravnaval na nujni seji, ki se bo začela danes.

STA

---